1. Konkurenčno gospodarstvo in hitrejša gospodarska rast - UMAR

More documents

Recommendations

Info

UMAR Poroilo o razvoju 2011 22 Tabela 2: Uvrstitev Slovenije po raziskavi Svetovne banke o enostavnosti poslovanja Uvrstitev 2010 Uvrstitev 2011 Sprememba 2011/2010 Uvrstitev 2010 Uvrstitev 2011 Sprememba 2011/2010 Med vsemi (183) državami Med državami Evropske unije Enostavnost poslovanja 43 42 +1 18 17 +1 Ustanovitev podjetja 25 28 -3 5 6 -1 Pridobivanje gradbenih dovoljenj 63 63 0 16 16 0 Registracija nepreminin 109 97 +12 23 22 +1 Pridobivanje posojil 109 116 -7 25 25 0 Zašita investitorjev 20 20 0 4 4 0 Plaevanje davkov 81 80 +1 18 17 +1 Mednarodno poslovanje 86 56 +30 24 20 +4 Sodna uveljavitev pogodb 60 60 0 19 19 0 Zapiranje podjetja 40 38 +2 16 16 0 Vir: Doing Business, Svetovna banka, 2010 Opomba: V razvrstitev je bilo vkljuenih 183 držav. Zaradi spremembe metodologije lahko letošnjo uvrstitev primerjamo le z lanskoletno. V raziskavo je uvršenih 26 lanic EU (razen Malte). 1.3. Poveanje konkurenne sposobnosti storitvenih dejavnosti Prestrukturiranje gospodarstva v smeri storitvenih dejavnosti z visoko dodano vrednostjo je bilo do sedaj prepoasno za doseganje cilja SRS, eprav se je z gospodarsko krizo, v kateri so bile bolj prizadete nestoritvene dejavnosti, delež storitev v strukturi gospodarstva kratkorono precej okrepil. Relativni obseg storitev (G-P) je bil v obdobju 2005–2008 skoraj nespremenjen (okoli 63 % dodane vrednosti), v letu 2009 pa se je ob monem skrenju predelovalnih dejavnosti in gradbeništva poveal na 66,5 %. eprav je to blizu ciljni vrednosti SRS za leto 2013 (67 %), je mono poveanje deleža storitev deloma prehodne narave, saj lahko v asu gospodarskega okrevanja priakujemo ponovno razmeroma visoke rasti obsega nestoritvenih dejavnostih. Zaostanek Slovenije za EU po deležu storitev v strukturi dodane vrednosti gospodarstva je v letu 2009 še vedno znašal skoraj 8 odstotnih tok, v celotnem obdobju izvajanja SRS pa se niso bistveno zmanjšale niti strukturne razlike v primerjavi s povprejem EU. Slovenija se od evropskega povpreja razlikuje predvsem po precej nižjem deležu tržnih, zlasti na znanju temeljeih storitev (poslovne, telekomunikacijske, finanne) in višjem deležu tržnih tradicionalnih storitev (trgovina, gostinstvo, transport). Ima pa tudi nekoliko nižji delež javnih storitev, kjer od povpreja EU odstopa predvsem zaradi slabše razvitosti izvajanja nekaterih dejavnosti (predvsem zdravstva in socialnega varstva) izven sektorja država 25 . Tabela 3: Razlika med Slovenijo in povprejem EU glede deleža storitev v strukturi bruto dodane vrednosti gospodarstva, v odstotnih tokah* 2000 2005 2006 2007 2008 2009 Storitve (G–P) -8,6 -8,4 -8,2 -8,7 -8,4 -7,6 Tržne storitve (G–K) -6,7 -6,0 -5,5 -5,0 -4,7 -4,9 Trgovina, gostinstvo, transport (G–I) -1,1 0,2 0,3 1,1 1,3 1,0 Finanne in poslovne storitve (J–K) -5,6 -6,2 -5,8 -6,1 -6,0 -5,9 Nefinanne tržne storitve (G–K; brez J) -6,5 -4,7 -4,9 -4,1 -3,8 -4,2 Javne storitve (L–P) -1,9 -2,4 -2,7 -3,7 -3,7 -2,7 Vir: Eurostat Portal Page – Economy and Finance – National Accounts by 6 branches, 2011. Opomba: * Negativni predznak pomeni, da je delež dejavnosti v Sloveniji nižji kot v povpreju EU. 25 Ve o razvitosti in dostopnosti javnih storitev glej v poglavju 4. Moderna socialna država.
UMAR Poroilo o razvoju 2011 23 1.3.1. Nefinanne tržne storitve V letu 2009 se je vrzel v primerjavi z EU glede obsega nefinannih tržnih storitev poveala zaradi precejšnjega skrenja tradicionalnih storitev, z razvojnega vidika pa ostaja kljuno poveanje obsega in uinkovitosti na znanju temeljeih storitev. Delež nefinannih tržnih storitev 26 v dodani vrednosti gospodarstva se je v letih pred gospodarsko krizo postopno približeval povpreju EU, v letu 2009 pa je ostal na ravni predhodnega leta (40,2 %). V razmerah gospodarske krize se je skril relativni obseg tradicionalnih storitvenih dejavnosti (trgovina, promet, gostinstvo), pri emer je v primerjavi s povprejem EU izstopal predvsem moan padec dodane vrednosti prometa, ki je pri nas mono vpeta v mednarodne trgovinske tokove pa tudi v aktivnost gradbeništva, kjer smo v asu krize zabeležili relativno visoke padce v primerjavi z EU. Razpoložljivi podatki kažejo, da so se razmere v tej dejavnosti ob postopnem okrevanju mednarodne menjave v letu 2010 precej izboljšale, delež te dejavnosti v strukturi gospodarstva in tudi vseh tradicionalnih storitev skupaj pa je kljub padcu v letu 2009 še naprej veji kot v povpreju v EU. Glavnino zaostanka za EU predstavljajo poslovne storitve, ki se (z izjemo dejavnosti poslovanja z nepremininami) uvršajo med na znanju temeljee storitve. Njihov delež v dodani vrednosti gospodarstva se je v obdobju izvajanja SRS (po letu 2005) okrepil za približno eno odstotno toko, še vedno pa za okoli dve odstotni toki zaostaja za ciljno vrednostjo iz SRS (12 % v letu 2013). Slovenija je v tem obdobju nekoliko znižala tudi zaostanek za povprejem EU po relativnem obsegu vseh na znanju temeljeih storitev (poslovne in telekomunikacijske storitve), in sicer z 1,4 o. t. v letu 2005 na 0,9 o. t. v letu 2008 27 . Spremembe v strukturi nefinannih tržnih storitev so bile naravnane v pravo smer, vendar prepoasne za doseganje ciljev SRS. Še bolj problematino je dejstvo, da je bil napredek pri poveanju uinkovitosti na znanju temeljeih storitev premajhen, da bi zmanjšal relativno velik zaostanek ravni produktivnosti dela za povprejem EU. Potem ko so se krizne razmere na svetovnih trgih z odlogom odrazile na mednarodni menjavi storitev, je prišlo v letu 2009 do precejšnjega znižanja konkurennosti slovenskih storitev na trgu EU. V letu 2009 so vse lanice EU znižale izvoz storitev. EU je v omenjenem obdobju znižala tudi skupni obseg uvoza storitev za okoli 8 %, vendar se je slovenski izvoz storitev na te trge zmanjšal bolj, za 14 %. To kaže na poslabšanje konkurennosti, kar se je odrazilo v znižanju tržnega deleža Slovenije za 7 % v letu 2009. Tudi e upoštevamo samo pet najpomembnejših trgov v EU za slovenski izvoz storitev (Italija, Avstrija, Nemija, Združeno kraljestvo in Madžarska) 28 , so bila gibanja v letu 2009 zelo podobna, pri emer so slovenski izvozniki utrpeli najveje znižanje tržnega deleža na nemškem trgu, hkrati pa poveali tržni delež v Združenem kraljestvu. Najbolj je bila prizadeta skupina ostale storitve, kamor se uvršajo predvsem na znanju temeljee storitve, ki so zabeležile 12- odstotni padec tržnega deleža v EU 29 . Med njimi se je sicer najbolj znižal tržni delež konstrukcijskih storitev (za 22 %). Neugodne razmere na trgih EU so izvoznike ostalih storitev prizadele bolj kot izvoznike transporta ali potovanj, pri emer je transport že v letu 2008 mnogo bolj util posledice krize. Izvozniki potovanj so v letu 2009 celo poveali tržni delež v EU, vendar pri tem ne gre za rast izvoza potovanj, pa pa za to, da so svoj izvoz na trge EU zmanjšali manj, kot so te države znižale skupni uvoz potovanj. Inovacije v storitvah, ki so eden kljunih dejavnikov poveanja njihove konkurennosti, še naprej zaostajajo za najuspešnejšimi državami, problematina je zlasti nizka inovacijska dejavnost manjših podjetij. Uvajanje tehnoloških inovacij v storitvenih dejavnostih se je v obdobju 2006–2008 le malo povealo glede na obdobje 2004–2006. Za podjetja v predelovalnih in storitvenih dejavnostih so prav tako pomembne ne-tehnološke 26 Dejavnosti trgovina s popravili motornih vozil (G), gostinstvo (H), promet, skladišenje in zveze (I) in poslovanje z nepremininami in poslovne storitve (K). 27 Zadnji razpoložljivi mednarodni podatki za skupino na znanju temeljee storitve (poslovne in telekomunikacijske storitve) so za 2008. 28 Madžarska je nadomestila Francijo v skupini najvejih trgov EU za slovenske izvoznike storitev. Izven EU sta najpomembnejša trga Hrvaška in Švica. 29 V letu 2008 so prav te storitve dosegle najvejo rast tržnega deleža v EU (za 15,4 %).
Page 1 and 2: UMAR Poroilo o razvoju 2011 9 1.
Page 3 and 4: UMAR Poroilo o razvoju 2011 11 Sl
Page 5 and 6: UMAR Poroilo o razvoju 2011 13 st
Page 7 and 8: UMAR Poroilo o razvoju 2011 15 la
Page 13: UMAR Poroilo o razvoju 2011 21 za
Page 17 and 18: UMAR Poroilo o razvoju 2011 25 Ok
Page 19 and 20: UMAR Poroilo o razvoju 2011 27 Pr
Page 21: UMAR Poroilo o razvoju 2011 29 po

1. Konkurenčno gospodarstvo in hitrejša gospodarska rast - UMAR

Create successful ePaper yourself

Delete template?

Save as template?