1. Konkurenčno gospodarstvo in hitrejša gospodarska rast - UMAR

UMAR Poroilo o razvoju 2011
11
Slika 1: Gospodarska rast v Sloveniji in evrskem obmoju, prispevki glavnih komponent potrošnje, leto 2010
Spr. zalog in vredn. pred. Neto izvoz Zasebna potrošnja Državna potrošnja Bruto investicije v os. sr.
Slovenija
Evrsko
obmoje
-2,0 -1,5 -1,0 -0,5 0,0 0,5 1,0 1,5 2,0 2,5 3,0
Vir: SURS, Ameco.
Prispevki k rasti, v o.t.
Rast cen življenjskih potrebšin je bila z 1,9 % v letu 2010 na podobni ravni kot v predhodnih dveh letih,
podobna pa je bila tudi v celotnem evrskem obmoju. Umirjena rast cen je zaznamovala veino skupin indeksa,
kar je odraz splošnih gospodarskih razmer. Od teh gibanj pa so veinoma odstopala le povišanja cen
proizvodov v povezavi z vplivi rasti cen energentov in neenergetskih surovin na svetovnih trgih in cen tistega
blaga, kjer je prišlo do zvišanja davnih obremenitev, katerih vpliv na inflacijo je bil v letu 2010 podobno visok
kot v letu 2009. Medtem ko se je rast cen energetskih surovin relativno hitro prenesla v maloprodajne cene
energentov, kar je povezano tudi z nainom doloanja teh cen, pa se rast svetovnih cen neenergetskih surovin
in hrane, ki je bila še višja, v maloprodajne cene do konca lanskega leta še ni prelila v tolikšni meri. Do vejega
prenosa v maloprodajne cene je pri hrani zaelo prihajati v zaetku leta 2011, nakazovala pa ga je krepitev rasti
cen industrijskih proizvodov pri proizvajalcih 5 in rasti cen iz uvoza, kjer je bila rast cen pri proizvajalcih (iz EU)
ob koncu leta višja kot pri nas. Rast cen, ki se ne oblikujejo tržno in so pod neposrednim nadzorom vlade, je
bila lani skromna (0,8-odstotna). Že drugo leto pa so se nadaljevali pritiski s strani rasti cen komunalnih storitev,
ki so nastali po prenosu pristojnosti izdajanja soglasij za spremembe teh cen na lokalno raven, zaradi esar jih
je vlada konec avgusta lani zamrznila. Mednarodna primerjava na osnovi harmoniziranega indeksa cen
življenskih potrebšin kaže, da je bila inflacija v Sloveniji in evrskem obmoju lani 2,2-odstotna. Podobno kot v
Sloveniji so tudi v celotnem evrskem obmoju rast cen zaznamovale zlasti višje cene energentov in davni
vplivi, pri emer je bil prispevek teh dejavnikov k inflaciji v Sloveniji veji kot v povpreju EMU. Prispevek
povišanja cen energentov v Sloveniji je bil višji zaradi nekoliko višje rasti cen energentov v Sloveniji kot v EMU
(predvsem zemeljskega plina in daljinske energije) in zaradi ohranjanja vejega deleža energentov v strukturi
potrošnje gospodinjstev. Že drugo leto so bila precej višja tudi povišanja trošarin in drugih dajatev (v Sloveniji so
k inflaciji prispevala 0,6–0,7 o. t, v evrskem obmoju približno 0,3 o. t.). Cene storitev, ki najbolj zaostajajo za
povprejem evrskega obmoja in so se v preteklih letih tudi hitreje krepile, so lani stagnirale (+0,1 %; v EMU so
se poveale za 1,3 %). To je bila posledica znižanja cen šolske prehrane zaradi uvedbe subvencij. V primeru da
do tega ne bi prišlo, pa bi bila rast cen storitev v Sloveniji podobna kot v evrskem obmoju, skupna rast cen pa
ponovno med višjimi v evrskem obmoju.
Slika 2: Prispevek posameznih skupin cen blaga in storitev k inflaciji v Sloveniji in EMU, leto 2010
5 Rast cen industrijskih proizvodov je bila lani zlasti pod vplivom rasti cen kovinskih proizvodov, relativno visoke rasti so beležili tudi v
proizvodnji kemikalij in farmacevtskih preparatov, okrepila se je tudi rast prehrambenih proizvodov.