Letnik 5 / oktober 2004 - Slovenska vojska

SOMRAK GENERALOV (2. DEL)
4. zadrževati TO v stanju mirovanja;
5. storiti vse, da bi se ustavil proces razpadanja države.
Pred strnitvijo omenjenih ukrepov je še dejal: Obstaja tudi možnost spopada z
ljudstvom (Kolšek, 112).
Na koncu prve točke dnevnega reda seje je general Kadijević naročil, da morajo
biti vsa poročila o bojni pripravljenosti pragmatična in kratka. Poleg tega je
poudaril, da je treba obliko bojne pripravljenosti prilagoditi položaju. Naslednje
Kadijevićevo opozorilo je izzvenelo kot opozorilo: do zdaj smo samo govorili,
napravili pa nismo nič (Kolšek, 112).
Na skupni seji marca 1991 se je pokazalo, da vojaški vrh razmišlja o uveljaviti
vojaškega dejavnika v državi. Čeprav skupna seja ni uspela, si je Kadijevićev
krog prizadeval, da bi uveljavil vladavino sile nad ustanovami, ki so bile nosilec
legalne in legitimne oblasti v državi. V tem času se je že pojavilo vprašanje, ali
je JLA legitimna. S tem se je ukvarjala dr. Ljubica Jelušič v svojem delu Legitimnost
sodobnega vojaštva. 7
PRVI NEUSPEHI VOJAŠKEGA VRHA
Neuspešna skupna seja je pokazala, kako se je general Adžić odzval na vse bolj
zapletene razmere v državi. V začetku maja 1997 je ZSLO sklical sestanek
poveljnikov vojaških območij in poveljnika vojaškega letalstva ter protiletalske
obrambe. Sestanku je predsedoval general Adžić, ki je nadomeščal bolnega
zveznega sekretarja. General Adžić je poudaril naslednje:
Predsedstvo SFRJ ni upoštevalo ugotovitev ZSLO, sklenjenih marca. V
Jugoslaviji je izbruhnila državljanska vojna.
Obstaja nevarnost, da se bodo spopadi razširili in okrepili.
Do razpada državne meje ne sme priti. Svet ve za to nevarnost, zato JLA
poziva, naj posreduje.
Dosedanji način delovanja JLA ni več ustrezen. Obstaja nevarnost, da bodo
stvari nenadzorovane.
7
Dr. Ljubica Jelušič je v svojem delu Legitimnost sodobnega vojaštva dokazala, da
so po Titovi smrti jugoslovanski profesionalni vojaki v politično javnost vstopili na
precej nenavaden način. Vpliv jugoslovanske vojaške elite je vse bolj naraščal. Nato
se začenja kriza legitimnosti vojaštva v Jugoslaviji, zato avtorica razišče vire
legitimnosti JLA kot političnega dejavnika. Tematiko obdela z več vidikov. Dr.
Jelušičeva opozori na socialne in funkcionalne vire legitimnosti JLA. Glej str.
138—160.
11