Letnik 5 / oktober 2004 - Slovenska vojska

VODENJE IN POVELJEVANJE V TERITORIALNI OBRAMBI MED OSAMOSVOJITVENO VOJNO
republiška koordinacijska skupina. V sistem neposrednega poveljevanja sta se
vključevala tudi ministra Janez Janša in Igor Bavčar. Drugače je bilo z razvojno
skupino, oziroma 27. zaščitno brigado, ki ji je poveljeval podpolkovnik Tone
Krkovič. Poveljnik enote je opravil več nalog, ki jih je odobril ali ukazal minister
Janez Janša, in sicer brez vednosti nadrejenega RŠTO.
5. julija je RŠTO ocenil razmere. Po opravljenem štabnem delu sem izdal povelje
za nadaljnje delovanje teritorialne obramne (DT 804-01-18), ki je bilo še isti
dan izročeno podrejenim štabom in poveljstvom.
Z ukazi med izvajanjem bojnih aktivnosti so bile organizirane nove enote v TO,
in sicer tankovske, protioklepne, enota bojnih vozil pehote in enote za protizračno
obrambo. Novoformirane enote so se takoj začele usposabljati. Tudi zaposlovanje
športnikov biatloncev se je na predlog Janeza Vodičarja začelo že takrat.
7. julija sem skupaj s poveljnikom milice Pavletom Čelikom obiskal PŠTO
Dolenjske, ranjene pripadnike TO v novomeški bolnišnici, novooblikovano četo,
ki se je usposabljala na bojnih vozilih pehote, prizorišče spopadov v Krakovskem
gozdu in enoto, ki je sodelovala v spopadih v Krakovskem gozdu. Moj pomočnik
podpolkovnik Daniel Kuzma je obiskal območja vojaških spopadov v
Vzhodnoštajerski pokrajini.
Na bojne aktivnosti so vplivali rezultati pogovora političnega vrha s predstavniki
trojke Evropske unije in pogovori s takratnimi zveznimi organi o prekinitvi
spopadov. Predsedstvo je odločalo o intenzivnosti in prekinitvah spopadov, zato
smo nekatere ukazane bojne aktivnosti odložili ali prekinili. V podrejenih štabih
spreminjanja odločitev niso sprejemali z zadovoljstvom. V desetih dneh spopadov
smo se enkrat odločili za prekinitev.
Prvo pisno poročilo o bojnem delovanju je RŠTO oblikoval 3. julija 1991,
natančna analiza delovanja RŠTO in TO Slovenije pa je bila opravljena 17.
julija 1991. Na mojo zahtevo so pisno analizo bojnega delovanja pripravili
podrejeni PŠTO, 310. in 510. učni center ter 30. razvojna skupina.
POVELJEVANJE V PODREJENIH ŠTABIH
Razmere v PŠTO, ObmŠTO in 27. brigadi so bile podobne. Poveljniki pokrajin
in ObmŠTO so morali poveljevanje prilagoditi razmeram. Enote so bile oblikovane
za opravljanje namenskih nalog glede na materialne zmožnosti, in sicer večinoma
v skupine, vode, čete in odrede, ki so bili sestavljeni kot čete, zato je bilo treba
pripraviti rešitve, ki poveljujočemu omogočajo poveljevanje. Večina poveljnikov
pokrajin in ObmŠTO je poveljevanje ustrezno organizirala. Največje težave so
89