Letnik 5 / oktober 2004 - Slovenska vojska

SOMRAK GENERALOV (2. DEL)
Jović, predsednik Predsedstva SFRJ, opisuje tudi čas, ki je bil za Slovenijo
najbolj odločilen, in sicer obdobje od 15. maja 1990 do 15. maja 1991. Knjiga
presega sporočilnost dnevnika in spominov, zato si lahko ustvarimo precej
natančno sliko o dogajanjih, pomembnih za Slovenijo. Hkrati nam Jovićevo
delo omogoča, da laže razumemo somrak generalov. Dokaz za to je že dogodek
na začetku leta 1991, ko je general Kadijević Jovića seznanjal s taktiko Zahoda
do Jugoslavije. Ta naj bi temeljila na domnevi, da je že ustvarjena zveza notranjega
in zunanjega dejavnika, ki naj bi rušila ustavno ureditev. Po Kadijeviću naj bi
imela za cilj uničiti levo usmerjene sile v Srbiji in Črni gori. Naslednja dejavnost
pa naj bi bila usmerjena v razbitje Jugoslavije in označitev Srbije kot trde
države (Jović, 1996: 233). 8
Konec januarja je general Kadijević dejal Joviću, da si prizadevajo (mislil je na
slovensko-hrvaški separatizem (op. K. N.) razbiti Jugoslavijo. Zato je Jović
zapisal naslednje: »Veljko predlaga, naj se dokonča načrt ali pa pripravi nov
načrt obrambe države z namestitvijo vojske v zahodnem delu države. Za to
imamo dovolj razlogov, ker nam le od tam grozi nevarnost tuje intervencije.
Tako bo vojske dovolj, brez posebnih premikov, zaradi katerih se ves čas
pritožujejo.« (Jović, 258)
Vojaški vrh je nenehno ocenjeval položaj in prišel do sklepa, da se položaj v
državi ne more rešiti brez jasne in trdne napovedi o uporabi sile v obsegu, ki je
potreben, da bi se kriza končala brez državljanske vojne in demokratično.
Nasprotujoči pa sta si bistveni trditvi, in sicer uporaba sile je nujna in izhod iz
krize na demokratičen način.
Jović se je zavedal, da želi zvezna vojska strmoglaviti oblast v Sloveniji in na
Hrvaškem, še posebej zato, ker je bil vojaški vrh prepričan, da Zahod v Jugoslaviji
ne bo posredoval. Temeljna ideja vojske je bila, da se opre na sile, ki so naklonjene
Jugoslaviji, in da s političnimi in vojaškimi silami zruši oblast, najprej na
Hrvaškem, potem pa v Sloveniji (Jović, 269—270).
VOJAŠKI UDAR — DA ALI NE
Besedo demokratičen je general Kadijević uporabljal nedosledno. Ob znameniti
skupni seji Predsedstva SFRJ in Štaba vrhovnega poveljstva OS je Jović 13.
marca 1991 napisal, da je Veljko v navzočnosti generala Adžića dejal: »Začnimo
8
Borisav Jović je večkrat citiran, ali pa bo večkrat povzeta misel iz njegovega dela,
zato bo v tem poglavju določena stran najprej označena s tremi podatki: priimkom,
letom izdaje dela in stranjo (Jović, 1996: 233), nato pa le s priimkom in stranjo
(Jović, 323).
13