Letnik 5 / oktober 2004 - Slovenska vojska

Mag. Pavle Čelik
POSTOPKI IN METODE DELOVANJA MILICE MED
OSAMOSVOJITVENO VOJNO
Prispevek sem razdelil na dva dela. V prvem poskušam odgovoriti na vprašanje,
zakaj je milica delovala tudi vojaško, v drugem pa bom opisal postopke in
metode njenega delovanja.
OKOLIŠČINE, KI SO OMOGOČILE VOJAŠKO DELOVANJE MILICE
Slovenska milica je med osamosvajanjem Slovenije opravljala varnostne, obrambne
in tudi vojaške naloge v posebnih okoliščinah.
Generalni štab oboroženih sil SFRJ je 14. maja 1990 izdal ukaz o izročitvi
orožja v objekte JLA. Naslednji dan je enak ukaz izdal poveljnik Teritorialne
obrambe RS in v nekaj dneh je večino orožja in opreme slovenske teritorialne
vojske prešlo pod nadzor zvezne vojske. Poleti in jeseni so miličniki in teritorialci
oblikovali Manevrsko strukturo narodne zaščite (MSNZ), ki je prerasla v novo
Teritorialno obrambo. Po moči je bila tista pred sredino maja 1990 precej
boljša, saj je bila celo bolje opremljena kot JLA.
Milica je bila v odnosu do JLA v boljšem položaju kot TO. Ni imela težke
oborožitve in ni bila namenjena za opravljanje vojaških nalog, zato je JLA ni
strogo nadzirala.
Podobno je veljalo za narodno zaščito, ki je v Beogradu niso povsem razumeli,
saj je bila slovenska posebnost. Prav zato je bilo MSNZ laže oblikovati, saj je
nastala iz že delujoče narodne zaščite. Brez težav pa le ni šlo, zato naj spomnim,
da je na trinajstem kongresu ZKJ poleti 1986 zvezni sekretar za ljudsko obrambo
Branko Mamula napadel zamisel o narodni zaščiti v Sloveniji.
Milica je lahko prevzela še obrambne naloge, kar je bilo odvisno od nekaterih
okoliščin oziroma dejavnikov:
— od skrbi za primerno vojaško usposabljanje miličnikov,
— od upoštevanja možnosti za vojaški poseg vojsk socialističnega tabora oziroma
njihov prehod čez naše ozemlje na Zahod,
— od omejitev pristojnosti enot JLA na območje vojaških objektov (vojašnice,
skladišča, mejne stražnice itn.), drugo ozemlje je nadzorovala slovenska
oblast oziroma milica,
73