Letnik 5 / oktober 2004 - Slovenska vojska

PRISPEVKI S SIMPOZIJA VOJNA ZA SLOVENIJO 1991, 1. DEL
Deklaracija za mir še ni bila ovrednotena z zgodovinskega, sociološkega in
varnostnega vidika in zaradi aktualnosti tudi ne more biti. Šele po določenem
času bomo lahko ugotovili, ali so si sestavljalci prizadevali za mir ali so sledili
trenutnim političnim interesom in kolikšen je bil vpliv varnostne službe JLA.
Če bi prišlo do uresničenja Deklaracije za mir, bi Slovenija pred pričakovanim
spopadom z JLA ostala brez vojske. Zvezna JLA ne bi upoštevala zahteve po
demilitarizirani Sloveniji, zato bi uresničevanje Deklaracije za mir prizadelo le
slovensko obrambno sposobnost, ne pa tudi jugoslovanske napadalne.
Glede oblikovanja podobe o slovenskem odnosu do oboroženega varovanja državne
samostojnosti pa je v Sloveniji delovala vplivna skupina, ki je nasprotovala
slovenskemu oboroženemu odgovoru pri varovanju samostojnosti.
To potrjujejo tudi stališča, ki so jih predstavniki nekaterih strank zastopali v
proračunski razpravi v slovenski skupščini. Poslanec Lev Kreft je dejal, da
razmišljanje o tem, da nam bo vojska prinesla samostojnost in neodvisnost,
pomeni zaslepljenost. Janez Janša v knjigi Premiki navaja še več podobnih stališč. 4
ODZIV VPOKLICANIH
Odnos pripadnikov TO do vojne za Slovenijo nam kažejo številke in odstotki
vpoklicanih in tistih, ki so se odzvali pred začetkom napada na Slovenijo. Večini
vpoklicanih je bilo v dneh pred razglasitvijo samostojne Slovenije jasno, kdo in
zakaj jih želi vpoklicati. Po pekrskih dogodkih, 23. maja 1991, si nismo več
domišljali, da bo JLA mirno spremljala razpad Jugoslavije.
V Pekrah so bili slovenski teritorialci in pripadniki JLA prvič nasprotniki, z
orožjem, pripravljenim na strel. V Mariboru je padla tudi prva žrtev. Vsa Slovenija
je večkrat videla televizijski posnetek, kako se je oklepnik JLA rahlo dvignil, ko
je zapeljal čez nesrečnega Simčika, in ga ubil.
Rezervisti, ki jih je Slovenija vpoklicala, so prišli v TO pod vtisom dogodkov in
z nejasnimi pričakovanji o prihodnosti. Vedeli so, da so branilci slovenske
samostojnosti, tako da so se tisti, ki so se odzvali pozivu, opredelili zanjo in se
postavili v vlogo oboroženih branilcev.
Mobilizacija vseh štabov za TO je bila ukazana 24. junija 1991. Vpoklicani so
bili vsi štabi in prištabne enote, in sicer 2251 pripadnikov TO, odzvalo se jih je
1983 oziroma 88 odstotkov. 5
43