Letnik 5 / oktober 2004 - Slovenska vojska

DELOVANJE OBVEŠČEVALNIH IN PROTIOBVEŠČEVALNIH SLUŽB MED OSAMOSVOJITVENO VOJNO
mesto, vloga, naloge in nadzor. Na podlagi zakona se je lahko upokojilo tudi
večje število pripadnikov službe, tako da se je število do tedaj 600 zaposlenih
zmanjšalo. 13 Služba se je začela pripravljati na spor z JLA.
Varnostno-informativna služba je delovala na treh področjih dejavnosti:
— zbirala je podatke o namenih, ciljih in delovanju JLA ter drugih zveznih
organov, ki so nasprotovali osamosvojitvi Slovenije;
— preprečevala je aktivnosti JLA;
— iskala in proučevala je možnosti za širjenje podatkov o osamosvojitvenih
procesih v tujino in strukture, ki so dvomile v slovensko osamosvojitev. 14
VLOGA VARNOSTNO-INFORMATIVNE SLUŽBE MED
OSAMOSVOJITVENO VOJNO
Kot uvod v slovensko osamosvojitveno vojno je VIS intenzivno spremljal dogodke
na Hrvaškem. Prvi pravi predvojni preskus pa je služba doživela ob pekrskih
dogodkih maja 1991, ko je bil VIS pravočasno obveščen, da se pripravljata
ugrabitev in aretacija poveljnika PŠTO Maribor polkovnika Vladimirja
Miloševiča. 15 Ker koordinacijska skupina ni pravilno ukrepala, je bila ugrabitev
uspešna. Že med spopadom z JLA je VIS v prvih dneh vojne ustvaril pogoje za
aretacijo namestnika poveljnika protiobveščevalne službe JLA podpolkovnika
Miladina Nedovića.
Operativci VIS-a so pridobili več kot 100 novih pozicij in sodelavcev predvsem
med pripadniki JLA. Cilj VIS-a je bila tudi vojaška enota v Pivki, kjer je bila
oklepna brigada JLA. V njenih vrstah je razvil mrežo sodelavcev, da bi onemogočil
izhod oklepnih vozil iz vojašnice. Enota je 26. julija 1991 dobila ukaz, da
zapusti vojašnico in odide proti slovensko-italijanski meji. Sodelavcem je uspelo
onesposobiti 15 oklepnikov, tako jih je iz vojašnice odpeljalo le 16. Eden od
sodelavcev je pozneje v vojni izgubil življenje. 16
68
Po uspešno izpeljani vojaški akciji goriške koordinacijske skupine v Rožni Dolini
je VIS s sodelavci prepričal poveljnika oklepnega bataljona o nesmiselnosti
nadaljnjega bojevanja ter k predaji. Po končanem vojaškem spopadu in umiku
JLA je bil poveljnik oklepnega bataljona JLA zaradi predaje obsojen na leto dni
zapora. Vojašnico v Pivki je nadzoroval VIS oziroma njegovi sodelavci, ki so
prišli do podatkov, da obstajajo načrti za preboj preostanka enote do Kninske
krajine. Tudi poveljnika skladišča na Rakeku je sodelavcu VIS-a uspelo prepričati,
da je deaktiviral eksploziv. 17