Letnik 5 / oktober 2004 - Slovenska vojska
Letnik 5 / oktober 2004 - Slovenska vojska
Letnik 5 / oktober 2004 - Slovenska vojska
Create successful ePaper yourself
Turn your PDF publications into a flip-book with our unique Google optimized e-Paper software.
SOMRAK GENERALOV (2. DEL)<br />
1991. Velikosrbske težnje so temeljile na nacionalni sestavi vojske, saj so bili v<br />
generalskih vrstah in v častniški sestavi v večini Srbi in Črnogorci. 14<br />
20<br />
ZAKAJ ZMANJŠANA FUNKCIONALNA LEGITIMNOST ZVEZNE<br />
VOJSKE<br />
Dr. Ljubica Jelušič je dokazala, kako se je zmanjševala tudi funkcionalna<br />
legitimnost jugoslovanske vojske. Te ugotovitve so zelo pomembne za spremljanje<br />
njene legitimnosti. Pomembna so spoznanja, kako je prihajalo do napačnih<br />
potez v balkanski različici miru. 15<br />
Funkcionalnost oboroženih sil SFRJ je bila za vojsko vedno problematična, saj<br />
jugoslovanski vrh ni hotel sprejeti TO kot enakovrednega dejavnika v oboroženih<br />
silah zvezne države. Zato so bili v armadi vedno bolj nezadovoljni. Vojaški vrh<br />
ni hotel sprejeti dejsta, da se je z ustavo iz leta 1974 prenesla politična moč tudi<br />
na republike in da je tako prišlo do politične decentralizacije. General Kadijević<br />
ni bil edini, ki je zanikal legitimno vlogo TO in republik ter povzdigoval srbstvo<br />
in hegemonizem. Iz eksistenčne stiske vojaške elite je nastala leta 1990 Doktrina<br />
Teritorijalne odbrane Oružanih snaga, kar je v bistvu revizija doktrine splošne<br />
ljudske obrambe in družbene samozaščite. 16<br />
Jugoslovanska <strong>vojska</strong> je bila ohromljena zaradi slabšanja njene socialne, politične<br />
in funkcionalne legitimnosti. To je v vojaškem vrhu povzročalo željo po<br />
uravnoteženju in odpravi pomanjkljivosti.<br />
Dojemanje legitimnosti armade je bistvenega pomena za razumevanje dejstev, ki<br />
so privedla k temu, da je generaliteta sama priklicala svoj razkroj, saj si je vedno<br />
želela imeti, še posebej po razpadu ZKJ, monopol na oblastnem področju. S<br />
tem, ko si je prizadevala rešiti temelj svoje moči, torej Jugoslavijo po svoji meri,<br />
se je morala zbližati s Slobodanom Miloševićem. Njegova moč je usmerila<br />
generaliteto k dejanjem, ki so bila v prid njegovim željam, ne pa vojaški eliti. S<br />
to ugotovitvijo je tudi odkrito dejstvo, kdo je odvzel armadi »PRSTAN«. Zaradi<br />
svojih stisk ga je morala sama ponuditi Miloševiču.<br />
14<br />
V tem odstavku so le deloma povzeta dejstva dr. Ljubice Jelušič. Glej Legitimnost<br />
sodobnega vojaštva, Ljubljana 1997, str. 142—148.<br />
15<br />
Balkanska različica miru je moje poimenovanje stanja v družbi, kjer še ni vojne,<br />
vendar se jo pričakuje, saj so nakopičeni mednacionalni problemi vse bolj v ospredju.<br />
V takšnem miru se obujajo miti, legende in predsodki. Humanost in pravo sta vse<br />
bolj v ozadju. Na dan prihajajo stare zamere. Mir postaja celo za množice vse bolj<br />
odveč, zato kličejo k orožju. Takšen mir je preddverje vojne.<br />
16<br />
Dr. Ljubica Jelušič je v svojem delu pravilno razumela pomen nove Doktrine o TO,<br />
saj naj bi ta prinesla trajno spremembo v oboroženih silah SFRJ. Pri tej doktrini je