24.12.2014 Views

Letnik 5 / oktober 2004 - Slovenska vojska

Letnik 5 / oktober 2004 - Slovenska vojska

Letnik 5 / oktober 2004 - Slovenska vojska

SHOW MORE
SHOW LESS

Create successful ePaper yourself

Turn your PDF publications into a flip-book with our unique Google optimized e-Paper software.

SOMRAK GENERALOV (2. DEL)<br />

1991. Velikosrbske težnje so temeljile na nacionalni sestavi vojske, saj so bili v<br />

generalskih vrstah in v častniški sestavi v večini Srbi in Črnogorci. 14<br />

20<br />

ZAKAJ ZMANJŠANA FUNKCIONALNA LEGITIMNOST ZVEZNE<br />

VOJSKE<br />

Dr. Ljubica Jelušič je dokazala, kako se je zmanjševala tudi funkcionalna<br />

legitimnost jugoslovanske vojske. Te ugotovitve so zelo pomembne za spremljanje<br />

njene legitimnosti. Pomembna so spoznanja, kako je prihajalo do napačnih<br />

potez v balkanski različici miru. 15<br />

Funkcionalnost oboroženih sil SFRJ je bila za vojsko vedno problematična, saj<br />

jugoslovanski vrh ni hotel sprejeti TO kot enakovrednega dejavnika v oboroženih<br />

silah zvezne države. Zato so bili v armadi vedno bolj nezadovoljni. Vojaški vrh<br />

ni hotel sprejeti dejsta, da se je z ustavo iz leta 1974 prenesla politična moč tudi<br />

na republike in da je tako prišlo do politične decentralizacije. General Kadijević<br />

ni bil edini, ki je zanikal legitimno vlogo TO in republik ter povzdigoval srbstvo<br />

in hegemonizem. Iz eksistenčne stiske vojaške elite je nastala leta 1990 Doktrina<br />

Teritorijalne odbrane Oružanih snaga, kar je v bistvu revizija doktrine splošne<br />

ljudske obrambe in družbene samozaščite. 16<br />

Jugoslovanska <strong>vojska</strong> je bila ohromljena zaradi slabšanja njene socialne, politične<br />

in funkcionalne legitimnosti. To je v vojaškem vrhu povzročalo željo po<br />

uravnoteženju in odpravi pomanjkljivosti.<br />

Dojemanje legitimnosti armade je bistvenega pomena za razumevanje dejstev, ki<br />

so privedla k temu, da je generaliteta sama priklicala svoj razkroj, saj si je vedno<br />

želela imeti, še posebej po razpadu ZKJ, monopol na oblastnem področju. S<br />

tem, ko si je prizadevala rešiti temelj svoje moči, torej Jugoslavijo po svoji meri,<br />

se je morala zbližati s Slobodanom Miloševićem. Njegova moč je usmerila<br />

generaliteto k dejanjem, ki so bila v prid njegovim željam, ne pa vojaški eliti. S<br />

to ugotovitvijo je tudi odkrito dejstvo, kdo je odvzel armadi »PRSTAN«. Zaradi<br />

svojih stisk ga je morala sama ponuditi Miloševiču.<br />

14<br />

V tem odstavku so le deloma povzeta dejstva dr. Ljubice Jelušič. Glej Legitimnost<br />

sodobnega vojaštva, Ljubljana 1997, str. 142—148.<br />

15<br />

Balkanska različica miru je moje poimenovanje stanja v družbi, kjer še ni vojne,<br />

vendar se jo pričakuje, saj so nakopičeni mednacionalni problemi vse bolj v ospredju.<br />

V takšnem miru se obujajo miti, legende in predsodki. Humanost in pravo sta vse<br />

bolj v ozadju. Na dan prihajajo stare zamere. Mir postaja celo za množice vse bolj<br />

odveč, zato kličejo k orožju. Takšen mir je preddverje vojne.<br />

16<br />

Dr. Ljubica Jelušič je v svojem delu pravilno razumela pomen nove Doktrine o TO,<br />

saj naj bi ta prinesla trajno spremembo v oboroženih silah SFRJ. Pri tej doktrini je

Hooray! Your file is uploaded and ready to be published.

Saved successfully!

Ooh no, something went wrong!