Letnik 5 / oktober 2004 - Slovenska vojska

DELOVANJE OBVEŠČEVALNIH IN PROTIOBVEŠČEVALNIH SLUŽB MED OSAMOSVOJITVENO VOJNO
službe. Teritorialna obramba je imela za izredne razmere in vojno organizirano
tudi teritorialno izvidniško–obveščevalno službo TIOS.
V Zakonu o obrambi in zaščiti (Ur. l. RS, št. 15 - 535/91), ki je bil objavljen
6. aprila 1991, so bili predstavljeni pravni temelji za opravljanje strokovnih
varnostnih zadev na obrambnem področju, ki jih je od takrat naprej opravljal,
kot pravi zakon, varnostni organ republiškega upravnega organa. Ker je v
upravnem organu, pristojnem za obrambne zadeve, prišlo do spremembe naziva,
se je za novo nastajajočo službo uporabljala kratica VOMO, ki je pomenila
Varnostni organ na Ministrstvu za obrambo.
V zakonu so bile natančno opredeljene naloge, pooblastila in pristojnosti. Posebej
pa je treba poudariti, da je 82. člen tega zakona predpisoval nadzor Skupščine
Republike Slovenije nad zakonitostjo dela varnostnega organa in najmanj enkrat
na leto predpisoval poročilo o delu ter uporabi metod in sredstev varnostnega
organa ter vojaške policije.
Na podlagi 81. člena tega zakona je izvršni svet izdal natančnejše predpise o
organizaciji in delovanju varnostnega organa republiškega upravnega organa,
pristojnega za obrambne zadeve, ter vojaške policije in TO. Po odloku so se
VOMU priključili tudi varnostni organi v TO.
Pred ustanovitvijo Varnostno-informativne službe (VIS) so bila vprašanja notranje
varnosti in varstva ustavnega reda v pristojnosti Službe državne varnosti (SDV),
ki je v Sloveniji delovala kot del nedeljivega jugoslovanskega varnostnega
sistema s poudarjeno hieararhično strukturo v odnosu do zveznih organov. 4
Med Službo državne varnosti Republike Slovenije, ki je upoštevala navodila
slovenskega političnega vodstva, in Zvezno službo državne varnosti je pogosto
prihajalo do nesoglasij. V tem obdobju sicer ne moremo govoriti o poskusih
demokratizacije slovenske SDV, lahko pa zaznamo zahteve po decentralizaciji in
tako imenovane poskuse po uvajanju »slovenskih posebnosti«. 5
66
Slovenska SDV je bila po takratni zakonodaji varnostna služba, obveščevalno
delo pa je bilo v pristojnosti zveznih organov. Nenehno pomanjkanje obveščevalnih
podatkov je zahtevalo preoblikovanje SDV iz klasične varnostne v varnostnoobveščevalno
službo. Slovenija je potrebovala vse več podatkov o področju, ki je
bilo do tedaj v izključni pristojnosti zveznih organov. Marca 1989 so zato v
SDV reorganizirali in v Upravi službe državne varnosti (USDV) oblikovali:
— oddelek za zaščito pred delovanjem tujih OS,
— oddelek za zaščito pred mednarodnim terorizmom,