You also want an ePaper? Increase the reach of your titles
YUMPU automatically turns print PDFs into web optimized ePapers that Google loves.
PLANINSKI<br />
VESTNI K<br />
ce, kjer bi bivakirali v pastirskem stanu in se priključili<br />
na pot izpred treh dni. Odločili smo se za drugo, čeprav<br />
bolj naporno možnost: vzpeli se bomo nazaj gor na<br />
sedlo Mala Previja in se od tam spustili v dolino Velike<br />
Kalice. Tam je alpinistični bivak, ki bo dobro izhodišče<br />
za jutrišnjo turo.<br />
Vzpon na sedlo je bil zelo strm, a na srečo ne predolg.<br />
Najpametneje se ga je lotil Tomaž, ko <strong>si</strong> je privezal dereze,<br />
smuči pa pripel na nahrbtnik.<br />
S sedla Mala Previja se nam je odprl lep pogled proti<br />
severovzhodu: skozi luknjo v oblakih smo videli s soncem<br />
ob<strong>si</strong>jani Žabljak, prikazali pa so se tudi robovi<br />
skrivnostnega kanjona reke Tare.<br />
Sledilo je še prijetno prečenje pobočij v danes že četrto<br />
zelo lepo dolino. Bivak smo hitro našli, saj je do njega<br />
vodila gaz. Torej nocoj ne bomo sami.<br />
Na veliko presenečenje sem tu naletel na svojega starega<br />
znanca, s katerim smo se pred leti potepali po<br />
turških gorah; to je Pele Zoltan iz Novega Sada. Tudi<br />
njemu so ti hribi všeč in namerava v naslednjih dneh<br />
opraviti nekaj vzponov.<br />
Prav nič se ni spremenil. Kadar prevzame besedo, drugi<br />
ne pridejo blizu. S Franceljnom sva se na tihem jezila,<br />
Tomaž pa je z zanimanjem poslušal o njegovih gorskih<br />
dogodivščinah.<br />
Francelj nam je zvečer, vestno kot vedno, razdelil<br />
večerni obrok napolitank in spravili smo se k počitku.<br />
Bivak je majhen, a domiselno oblikovan. Udobno smo<br />
spali vse do zgodnjih jutranjih ur, ko so prišli še drugi<br />
planinci.<br />
Ponoči je dolino napolnila gosta megla, zato se nam<br />
zjutraj ni bilo težko odločiti, da bomo naše gorsko potepanje<br />
poča<strong>si</strong> zaključili. Zaradi megle smo se sprva morali<br />
orientirati le s kompasom.<br />
Nižje, na gozdni meji, megle ni bilo več. Po eni uri spusta<br />
skozi gozd smo se spet znašli pri Črnem jezeru, od<br />
koder smo pred nekaj več kot tremi dnevi krenili na pot.<br />
Turo po zasneženem Durmitorju smo od 29. 4. do 2. 5.<br />
1985 opravili Francelj Mikelj, Tomaž Rozman in Andrej<br />
Prime. Pričujoči zapis je nastal ob vedno prisotni želji,<br />
da bi Balkan in gore na njem spet čimprej postale varne<br />
za vse ljudi in tudi za planince ter druge ljubitelje narave.<br />
NOVA KNJIGA ZA PLANINSKO KNJIŽNICO<br />
RASTLINSTVO NAŠIH GORA<br />
VLADO RAVNIK<br />
164<br />
»Redko se zgodi, da je v eni osebi združena zmožnost<br />
strokovnjaka in umetnika. Srečno je torej naključje, da<br />
se je avtor knjige »Rastlinstvo naših gora«, upokojeni<br />
univerzitetni profesor za botaniko dr. Vlado Ravnik, po<br />
večletnih pripravah odločil izdati edinstven izbor alpskega<br />
rastlinstva, ki s svojim pisanim cvetjem vzbuja<br />
veselje in radovednost obiskovalcev našega vsestransko<br />
zanimivega gorskega sveta. Izraz edinstven je<br />
uporabljen namerno, ker je avtor vsako rastlinsko vrsto,<br />
prikazano v tej publikaciji, nabral na njenem naravnem<br />
rastišču in jo takoj zatem doma skiciral in izdelal v<br />
akvarelni tehniki. Do podrobnosti poznavajoč zunanjo<br />
oblikovanost posameznih vrst in z nezmotljivim občutkom<br />
za njihove barvne odtenke, zlasti v cvetovih, jih je<br />
prikazal v dovršenem naravnem videzu. Namerno je<br />
torej v ospredju njihova prepoznavnost, medtem ko je<br />
pripadajoče besedilo (v za avtorja značilnem lapidarnem<br />
slogu) namenjeno osnovnemu opisu, rastiščnim<br />
razmeram, razširjenosti, morebitnim posebnostim ipd.<br />
Velikost rastlin je po potrebi v nekaterih primerih<br />
pomanjšana, drugod povečana, naravna velikost je<br />
razvidna iz besedila opisa.<br />
Ravnikova Ikonografija (podnaslov te knjige je Ikonografija<br />
rastlin Julijskih in Kamniško-Savinjskih Alp ter<br />
Karavank; op. ur.), prvo domače izvirno delo te vrste, je<br />
v prvi vrsti namenjena predstavitvi in spoznavanju<br />
okrog 180 značilnih rastlinskih vrst naših jugovzhodnih<br />
apneninških Alp, ki rastejo predvsem v subalpinskem<br />
in visokogorskem pasu, deloma tudi nižje. Med njimi<br />
Prof. dr.<br />
Vlado Ravnik<br />
Foto: Stane Klemene<br />
prevladujejo splošno razširjene vrste, nekaj pa je tudi<br />
endemičnih, katerih areal je omejen le na naš prostor.<br />
Izvrstni akvareli ne omogočajo zgolj spoznavanja<br />
prikazanih rastlinskih vrst v naravi, temveč vzbujajo že<br />
sami po sebi visok estetski užitek.«<br />
To je v uvodu Ravnikove knjige napisal prof. dr. Ernest<br />
Maver; če bi bil pesnik ali novinar, bi to lepo knjigo<br />
zavil v mnogo bolj rožnat papir. Zato naj tem predstavitvenim<br />
besedam dodamo še nekaj svojih.<br />
Dr. Vlado Ravnik je mož, ki je bil vse življenje dobesedno<br />
v rožicah: najprej jih je študiral, potem jih je približeval<br />
univerzitetnim slušateljem, kadarkoli je le mogel, jih<br />
je vmes ves čas iskal v naravi, pogosto jih je še no<strong>si</strong>l
Change language