You also want an ePaper? Increase the reach of your titles
YUMPU automatically turns print PDFs into web optimized ePapers that Google loves.
mmmSSmmSSSSSSSSSSBBSBBaSBmSSmBSmSmmmSm PLANINSKI VESTNIK<br />
SLAVOSPEV MESTNEMU VRHU, KI NITI NI GORA<br />
TAM GORI PRI TEBI, JELENOV STUDENEC<br />
PETER VOVK<br />
Vse je še od zime zatohlo tu gori pri tebi, Jelenov studenec.<br />
Prezračil sem kočo in posteljo, podkuril v peči in<br />
ogrel prostor. Polhi so oživeli, skakljali so sem in tja.<br />
Noč, zvezd soj, luna - spet sem spal v koči PD Kočevje.<br />
Mesec marec je bil, poln sončnih žarkov in svežega<br />
zraka. Polovica doline je že brez snega. Popki bukovih<br />
listov se izvijajo iz vej. Prve čebele, čmrlji, ose in metulji<br />
so že tu. Jelenov studenec, miren in tih, zveni iz globin.<br />
Drevesa okoli koče so kakor živa bitja, polna velikega,<br />
močnega življenja. Življenja, ki je tam in ki te čaka, da<br />
napolni pr<strong>si</strong> s čistim veseljem. 2 opojnostjo tišine, samote<br />
in miru. Vem, čaka me. Vedno, vsak dan. Tudi ta<br />
hip! Rad zahajam k tebi, Jelenov studenec, kjer se<br />
sprehajam sredi srebrnih jelk in bradatih bukev. Čujem<br />
ptičje petje vsenaokrog.<br />
Sem v zavetju skal in skalnatih blokov za Mestnim<br />
vrhom. Tako sta mi blizu sreča in lepota! Tako blizu je<br />
to visoko življenje, izpolnjeno z globino in širino lepih<br />
doživetij! Stopiti moraš vanj, da te zagrne v svoj čisti<br />
objem.<br />
Jelenov studenec postane nenadoma veliko vabilo.<br />
Spremeni se v mehko zveneč klic iz daljave. Zaveje v<br />
<strong>si</strong>vo sobo in jo napolni s soncem. Ne vem, kdo mi je<br />
poklonil ta košček sveta. Štiri letne čase, tedne in dneve,<br />
več let zapored sem bil pri tebi, Jelenov studenec.<br />
Jutra so bila kot tenek porcelan, pobarvan s cvetjem.<br />
Panji in panjčki so leseni stoli, skalnati bloki mize. Pobarvane<br />
freske cvetlice in trave. Stolpi jelk, bukev,<br />
smrek in javorjev kot stebri v starogrškem hramu. Zrcala<br />
so luže ob skalnati poti, nastale po dežju. Pokončni<br />
storži jelk so kot svečniki, storži smrek vi<strong>si</strong>jo kot lestenci.<br />
List se dotika lista. Modre zvončnice tiho zvončkljajo.<br />
Kačji pastirji so se ustavljali v zraku, kot bi me<br />
hoteli videti od blizu. Ovit sem v hrapavost drevesne<br />
skorje, v vrtinčenje svetlobe in senc.<br />
Bil sem sam, pa vendar ne sam tam gori pri tebi, koča<br />
iz brun. Mravlje prihajajo po mravljinčji stezi, se otipavajo<br />
in <strong>si</strong> voščijo dobro jutro. Vase je zamaknjen ta svet<br />
tu gori pri tebi, Jelenov studenec. Vse je tu gori lepo -<br />
hoja po mahu, srebrne kapljice rose. Nič mi ne razjeda<br />
misli in srca, besed in muk ni.<br />
Dišečo ciklamo gledam, jelenov jezik in visoko ozko<br />
praprot. Vsak klic, vsaka sled je še odtisnjena v mehki<br />
zemlji. Vse me vabi k sebi, prisluškujem glasovom<br />
drobnih živalic.<br />
Ogenj poča<strong>si</strong> gori, kot večna luč je. Debla dreves so s<br />
koreninami privezana k zemlji. Slast je poslušati, kako<br />
mi moj samotni klic vrača odmev. Na glavi imam lapuhov<br />
list, lišaj na bradi, namesto perutnic roke. Pajčevina<br />
je razpeta v velikem krogu na travnih bilkah, polna<br />
kapljic rose. Z lepo obarvanimi krili se pozibava metulj<br />
lastovičar. Visoke travne bilke s srčki na konceh so<br />
pozlačene in zrele. Peclji gobjih nog korakajo po preperelem<br />
lesu.<br />
Kot školjka je velika skala ob poti, zlizana od dežja. Bel<br />
pesek <strong>si</strong>plje sončno uro čez pot. Slovesen nemir je v<br />
poletnem zraku, roj čebel na jelki. Dobra gozdna zemlja<br />
ni več žejna, polna je kapljic dežja. Ves sem prepojen<br />
z vonjem jelk, smrek in bukev.<br />
Nisem bil tu gori pri tebi, koča PD Kočevje, preganjan,<br />
kot sem bil v dolinskem svetu, polnem bencinskega<br />
smradu in asfaltne džungle. Prava svoboda je bila ta<br />
velika prostost, to lepo planinsko življenje. Čakalo me<br />
je pri tebi, Jelenov studenec, zdravje in veselje. Kakor<br />
živo drevo sem bil, listi kakor oblaki.<br />
Majhen je ta svet, vase zamaknjen. Vse je tako preprosto<br />
in lepo: hoja po mahu, kapljice srebrne rose. Vonj<br />
smrečja in smole draži nos. Okus po pepelu in vlažnem<br />
listju. Ko sem zjutraj vstal in odprl vrata, se je soba napolnila<br />
z vonjem cvetlic in trav. Radostno čustvo se je<br />
pretakalo po žilah.<br />
Moj obraz je ves svež - kot od rose umita cvetna časa.<br />
Rahlo zarisana steza me je peljala v svet bradatih<br />
bukev, jelk in smrek. Čudovito je bilo čakanje jutra, ko<br />
se noč spreminja v dan. Živali, ptice in drobne živalce<br />
so bile z menoj. Skozi odprta vrata košate bukve sem<br />
stopil v svoj svet.<br />
Lepa je okolica Jelenovega studenca. V njej ni oken,<br />
vrat, sten, stropa in poda. Svetloba je sonce, luna,<br />
zvezde, kresnice in mavrične kapljice srebrne rose.<br />
Panji in panjčki sede kot tete in strici. Neznani obrazi<br />
skal in skalnatih blokov, pokritih z mahom, mi delajo<br />
družbo.<br />
Trda hrapavost drevesne skorje se oprijema oči. Glasovi<br />
živali in ptic me ne pustijo gluhega in slepega.<br />
Cvetje, polno vonja, omamlja nos. Zven čebeljih, čmr-<br />
Ijevih in hroščevih kril polni tankočutna ušesa. Ples<br />
mušic enodnevnic gledam pred seboj. Komarji mujkajo<br />
v dremotni mir in pikajo s šilci.<br />
V svečanem molku metuljev sem, paziti moram, da ne<br />
pohodim mravljincev.<br />
Malo je takih studencev, kot je tu gori pri tebi, koča PD<br />
Kočevje za Mestnim vrhom! Malo je drugod tako<br />
košatih smrek, temnozelenih jelk in svežezelenih<br />
bukev. Malokje je še takšna lepota, malokje taka tišina,<br />
malokje tak mir. Malo je drugje takih streh, kritih s krovnimi<br />
deščicami. Pod njimi gnezdijo polhi in spijo v<br />
odlistnatih tleh.<br />
Ko pa pride pomlad, jerebika vzcveti. Kukavica prileti in<br />
norčavo šteje leta. Malo je takih krajev, kjer na tako lepem<br />
kraju koča stoji. Malo kukavic, ki se vračajo vanje<br />
in v gnezdih drugih ptic razpredajo svoje sanje.<br />
Malo je mesecev majev, ko ciklame, šmarnice in<br />
marjetice cveto in se za ozelenelim bukovjem svetijo<br />
skale Mestnega vrha. V južnih dneh pa le glas zvona<br />
u<strong>si</strong>ha med drevjem. 175
Change language