Create successful ePaper yourself
Turn your PDF publications into a flip-book with our unique Google optimized e-Paper software.
PLANINSKI<br />
VESTNI K<br />
Cesta proti Podroštu se vleče v mnogih ovinkih, okolico<br />
<strong>si</strong> lahko mirno ogledujem s ceste, ki poča<strong>si</strong> in zanesljivo<br />
tone proti belim prodom, ki izdajajo strugo plitve<br />
Selščice. Hribi na nasprotni strani vedno bolj rastejo,<br />
zaobljeni in plečati Blegoš ali Blegaš, kot mu tukaj<br />
rečejo, se koplje v toplih barvah, dolge, že od daleč vidne<br />
v pobočja urezane ceste ga prečijo v kilometrskih<br />
ključih. V ča<strong>si</strong>h, ko je Ivan Tavčar, doma z druge strani<br />
hriba, v cvetju svoje jeseni gnal zaljubljeno in nesojeno<br />
mu Presečnikovo Meto tja gor, tam še ni bilo najti<br />
bunkerjev in vojaških cest, je pa v travi še našel zaspane<br />
zvezdice, majhne planike, ki so že malo zelenkaste<br />
Leto 1979 mi je na moji planinsko-alpinistični poti ostalo<br />
v raznolikem, predvsem pa dovolj lepem spominu.<br />
Tedaj sem se prijavil in bil izbran v slovensko alpinistično<br />
odpravo v Južni Pamir in Fanske gore, pa mi zaradi<br />
spleta okoliščin ta pot ni bila dana. Absolventu ljubljanske<br />
Pedagoške akademije, preživljajočemu se s priložnostnimi<br />
deli, mi ni uspelo zbrati denarja za doplačilo<br />
ob udeležbi na odpravi v Sovjetsko zvezo. Domači alpinističi<br />
odsek me ni podprl in navkljub moralni podpori<br />
ter prizadevanju Aleša, tedanjega načelnika KOTG, je<br />
tako hoteno potovanje ostalo zame kakor neki daljni<br />
up.<br />
Spominjam se tistega večera zadnje odločitve - in razočaranja.<br />
Na poti domov mi je <strong>si</strong>jala luna in tam čez sta<br />
bili Uršlja gora in Peca. Zagledan v ti svoji gori sem<br />
zaznal v sebi <strong>si</strong>lno voljo po novih doživetjih ter hkrati že<br />
odganjal iz sebe za tedaj kar načeto moralo.<br />
Iztekala se je s snegom bogata zima, ko sem po nekaj<br />
vzponih po zasneženih grapah v Grintovcih spoznaval<br />
turne smuke v gorah nad Pokljuko in Komno, razcvetena<br />
vigred pa je že vabila v skale. Dneve v Ljubljani sem<br />
imel zapolnjene z delom in učenjem, kjer pa se je vedno<br />
moral najti čas za vadbo v stenah Turnca in na zidovih<br />
grajskih Šanc. Večeri, ti so bili za dekleta ali za gostilno<br />
Rio, za vesela druženja z alpinisti, umetniki in<br />
boemi. Konec tedna pa ali k domačim in prijateljem na<br />
Koroško, ali pa v gore. Že zadnji zimski dnevi so nas<br />
vabili proti morju, v Glinščico, potem pa so poti že zavile<br />
k večjim stenam. Izbiral sem plezalne smeri srednjih<br />
težav, čemur so sledili zahtevnejši vzponi. Stara smer v<br />
Ospu z Davorinom, Mosoraška z Rokom in Klin z Marico<br />
v Paklenici, Železničarska 20 v Kleku z Janezom,<br />
Anceljnova v Stenarju, Steber Šit in Kovinarska v Mojstrovki<br />
z Davorinom, Študentska v Raduhi z Vojcem...<br />
Sredi poletja smo postavili šotore pod Mont Blancom,<br />
kjer sva z Davorinom skušala strmine modrega ledu v<br />
Trioletu ter granit po Bonattijevih sledeh v Druju. Tudi<br />
septembrsko sonce nam še ni pustilo mirovati. Z Roin<br />
z redkimi dlačicami občasno rasle na robu škofjeloškega<br />
hribovja.<br />
Spodaj v Podroštu me sprejme šumenje Štajnpoha, ki<br />
se pod mostičkom zliva v svojo pozabo. Ko sedam v<br />
konjička, premišljam o potoku s tem imenom. Štajnpoh<br />
bo nekaj takega kot Kamniti potok, po njem se <strong>si</strong>cer ne<br />
vali kamenje v pravem smislu, a tudi s tem najdem<br />
neko povezavo - ansambel Rolling Stones (Kotaleče<br />
se kamenje) in njihova uspešnica, ki jo s kaseto ravno<br />
vstavim v aparat: / can't get no, satisfaction, se zasliši<br />
iz zvočnikov.<br />
Jaz sem danes dobil svoje zadovoljstvo. Na Ratitovcu.<br />
DVAJSET LET POZNEJE SEM PO ZNANIH GORAH ISKAL ISTE POTI IN ISTE SMERI<br />
JUŽNI RAZ SKUTE<br />
\. A"<br />
170<br />
MILAN VOŠANK<br />
kom se naveževa pod razom Turna Gamsove matere<br />
ter se razživiva v dolomitskih stolpih Torre Venezia in<br />
Torre Trieste. Potemtakem se ni čuditi: ko sem se vrnil<br />
k študiju v Ljubljano, sem bil od vseh vandranj po gorah<br />
še naprej nemiren ter sem se le stežka privajal na zbrano<br />
delo, zato pa ob popoldnevih kar prerad zbežal v<br />
skale Turnca. Dokler ni prišla barvita poznooktobrska<br />
jesen pod modrim nebom in z njo v meni tisto neustavljivo<br />
hrepenenje po gorah, po stenah. V Virensovo<br />
smer v Koglu ter južni raz Skute sem se namenil.<br />
V staro popotno beležnico sem takrat zapisal: »Ta dan<br />
nisem potreboval soplezalca, vrvi, klinov, vponk, le plezalke<br />
na nogah ter moč uigranih rok in vajenih gibov<br />
telesa, združenih s srcem in dušo v skupno iskanje po<br />
steni. V igro na gori, ta čudoviti ples strasti. Bil sem<br />
kakor gol: le gora, in jaz... in samota!<br />
Po teh vzponih in po tej beri doživetij v gorah pa: dovolj<br />
je bilo za leto 1979. Zroč konec novembra z zasnežene<br />
domače Uršlje gore sem v sebi zaznal vrelec prijetnega<br />
veselja. Pri lesenem križu sem tiho zmolil zahvalo, zroč<br />
čez Peco, Raduho in Olševo tja na bele Grintovce in<br />
ostrorobo Košuto.«<br />
MEDIGRA LET<br />
Plezanje po južnem razu Skute mi je ostalo in ostajalo<br />
v spominu. Vedno znova sem podoživljal ta samotni<br />
vzpon ter v stari beležnici brskal po vrsticah: Poča<strong>si</strong><br />
sem se vzpenjal po zračnem razu, previdno tipal po<br />
skali višje in višje, ker tu ni smelo biti napake, v meni pa<br />
je igrala glasba tihe sreče. Čutil sem, kako se mi v pr<strong>si</strong>h<br />
in v glavi prebuja vihar, kako mi hočejo zarohneti čustva,<br />
da bi kar poletel. Toda krotil sem to vzburjenje v<br />
sebi, dokler nisem izplezal iznad globin na varne<br />
grušče pod vrhom Skute. In tedaj: prepustil sem se<br />
toku, da me je svobodno odnesel, pustil, da je glasba v<br />
meni zaigrala na vso moč in na ves glas, začutil v sebi<br />
pretok tiste energije, tisto omotico na poti k višku doživetja<br />
v igri. Do orgazma. Da sem zakričal in zavriskal<br />
med samotne gore - in pijano odtaval proti vrhu Skute.<br />
Zato: hotel sem se, vsaj enkrat spet, vrniti v to steno, v<br />
ta raz, v to piramido izklesanih linij nad zatrepom doline
Change language