Create successful ePaper yourself
Turn your PDF publications into a flip-book with our unique Google optimized e-Paper software.
PLANINSKI<br />
VESTNI K<br />
oranžni nadih. Zagazila sva v globok sneg, v grapo na<br />
koncu doline, levo pod pobočja, čisto do pod sten, ki so<br />
bile ovešene z orjaškimi ledenimi svečami. Trdno so<br />
bile zalepljene na skalovje, januarska zima ne popušča.<br />
Medtem se je nad Križevnikom pretrgalo nebo,<br />
prvi žarki so, še skozi prosojno tančico, ki je ostala, ob<strong>si</strong>jali<br />
belo ometane stene. In ni dolgo trajalo, še malice<br />
nisva pojedla, ko je nad nama, kamorkoli sva pogledala,<br />
ostala le še modrina zimskega neba, sonce pa je<br />
bilo nizko nad robom Poljskih devic. Le kakšna drobcena<br />
prosojna meglica je še poviševala ob strmalih Krofičke<br />
in Ut. Sonce je bilo tako rumeno, da so smreke v<br />
pobočjih Strelovca dobile že čisto pomladanski videz,<br />
nekam toplo, mehko je bilo vse, kot da ni mrzle zime.<br />
Bela, zasnežena Ojstrica na koncu doline, visoko pod<br />
svodom neba, pa je vendar sporočala, da zima je. Dan<br />
v dolini, ki je v popoldnevu naglo tonila v senco, je bil<br />
lep, lep brez vzpona, brez daljnih razgledov. Lep kar<br />
tako.<br />
In koliko je še dolin!<br />
CISTE PLANINSKE RESNICE, KI BI JIH KDO LAHKO SMATRAL CELO ZA NERESNICE - 2<br />
OKROGLE IN ROBATE<br />
BOJAN POLLAK<br />
V prejšnji številki smo začeli objavljati anekdote, zgodbice,<br />
vice, šale in druge kratke zabavne dogodivščine, ki<br />
jih planinci najpogosteje pripovedujejo ob večerih bodi<strong>si</strong><br />
v planinski koči za mizo, bodi<strong>si</strong> (kar je še pogosteje)<br />
takrat, ko oskrbnik že zdavnaj poga<strong>si</strong> luči in ko so v<strong>si</strong><br />
planinci v posteljah. Nešteto takih šaljivih zgodbic kroži<br />
po gorah, alpinist Bojan Pollak je nekatere od teh zapisal<br />
in jih zdaj objavljamo. Gotovo bi bil še kdo pripravljen<br />
nasmejati bralce Planinskega vestnika s podobnimi<br />
dogodivščinami - za planinski humor so vrata Planinskega<br />
vestnika posebej na široko odprta. (Op. ur.)<br />
GORENJSKA<br />
Vodnica je na različne načine poskušala umiriti in disciplinirati<br />
precej razigrano skupino vodenih.<br />
»No, Miha, če boš discipliniran, boš dobil na koncu za<br />
nagrado celo čokolado!«<br />
»Kakšen pa moram biti, da bi dobil dve čokoladi«<br />
»Kaj ti bosta dve čokoladi«<br />
»Doma imam dva otroka, pa bi rad vsakemu prinesel<br />
eno!«<br />
SNEG ALI MEGLA<br />
Pripravnika sta na sestanku AO poročala o svojem<br />
vzponu po severozahodnem grebenu Planjave. Pa ju<br />
je eden od prisotnih vprašal, če je bilo v smeri še kaj<br />
snega.<br />
»Ne, snega ni bilo. Bilo je vse kopno«<br />
»Čudno. V tem času bi moralo biti na severni strani še<br />
kaj snega.«<br />
Pa se je ogla<strong>si</strong>l Primož:<br />
»Saj nista vedela, ali je sneg ali megla, ko pa je bila<br />
tako gosta megla!«<br />
Z VODNIŠKEGA TEČAJA<br />
Med krajema, kjer je potekal tečaj, so se tečajniki in<br />
inštruktorji prevažali z avtomobili. Vendar je bilo parkirišče<br />
na enem kraju zelo majhno. Gostujoča inštruktorja,<br />
ki nista poznala kraja, sta se spraševala, ali bi parkirala<br />
kar ob robu ceste ali pa bi se peljala naprej, ker sta dvomila,<br />
da bo dovolj prostora za vse avtomobile. Pri tem<br />
sta opazila, da se za njima vztrajno pelje v avtu inštruk-<br />
178 tor-domačin.<br />
»Če bo prostor zanj, ki se bo pripeljal za nama, potem<br />
bo prostor tudi za naju, ki sva pred njim,« sta končala<br />
dilemo in se odpeljala naprej.<br />
OTROŠKA<br />
Alpinističnemu paru se je rodil otrok. Srečni očka je<br />
nekaj časa sprejemal čestitke svojih sotovarišev in<br />
sotovarišic iz odseka, nato pa je to komentiral:<br />
»Sedaj mi v<strong>si</strong> čestitate ob rojstvu otroka. Kje pa boste<br />
čez dvajset let, ko bom imel probleme z njim«<br />
LETO 2000<br />
Da je zadnje leto drugega tisočletja našega štetja, to je<br />
»sveto« leto 2000 (mimogrede, v Nepalu imajo od 14.<br />
aprila lani že leto 2056!) v naši srenji že sedaj problematično<br />
tudi samo po sebi, da ne omenim tolikokrat ponovljenega<br />
računalniškega problema, ilustrira tudi naslednje.<br />
Na sestanku UO PD so sprejemali sklepe, ki naj bi imeli<br />
roke v letu 2000. Pa se je ogla<strong>si</strong>l zapisničar:<br />
»Kako naj skrajšano napišem 2000 Ali kar z dvema<br />
nulama«<br />
»Lahko z dvema nulama (00), lahko pa tudi z WC!«<br />
ZAPUŠČENOST<br />
Ko zadnje čase plezamo po hribih, opažamo v gorskih<br />
stenah bistveno manj alpinistov. Tako se je med tistimi,<br />
ki še hodijo plezat v hribe, razvil pogovor:<br />
»Stene niso nič bolj krušljive kot so bile prej, samo mi<br />
smo premalo v njih.«<br />
»Res je, saj so tudi stezice, ki vodijo pod plezalne smeri,<br />
vedno bolj zapuščene.«<br />
»Če bo šlo tako naprej, bodo šli še klini iz smeri domov,<br />
ker ne bo nobenega plezalca, da bi jih uporabljal...«<br />
OCENE ZA RUŠJE<br />
Alpinisti in tudi drugi hribovci dobro vedo, da je gosto<br />
rušje lahko zelo huda ovira. Zato običajno takim delom<br />
smeri, ki potekajo skozi rušje, pravijo »Tarzan brani<br />
džunglo«. Pa je nekoč Klemen začel razvijati še misel,<br />
da bi tudi rušju dali svojo oceno:<br />
»Če ima svoje ocenjevanje že prosto plezanje, pa teh-