Create successful ePaper yourself
Turn your PDF publications into a flip-book with our unique Google optimized e-Paper software.
PLANINSKI<br />
VESTNI K<br />
domov, da jih je (spet dobesedno) ovekovečil na papirju<br />
in so ostale popolnoma take, kot so bile v času<br />
najlepšega cvetenja. Samo vonjav jim ni mogel vdahniti,<br />
ko jih je pripravljal za večno cvetenje. Zdaj je<br />
Tehniška založba Slovenije izdala knjigo »Rastlinstvo<br />
naših gora« s podnaslovom »Ikonogratija rastlin Julijskih<br />
in Kamniško-Savinjskih Alp ter Karavank«, v kateri<br />
je predstavljenih 180 gorskih rož, kot jih je narisal<br />
univerzitetni profesor v pokoju dr. Vlado Ravnik iz<br />
Kranja. Do vsake podrobnosti je narisana vsaka od<br />
njih, do vsake dlačice na listu in vsakega prašnika v<br />
cvetu.<br />
Vse svoje življenje je bil botanik: leta 1953 je diplomiral<br />
na ljubljanski naravoslovni fakulteti, deset let pozneje<br />
doktoriral in bil do leta 1994 profesor za botaniko na<br />
biotehniški fakulteti v Ljubljani. Talent za risanje je očitno<br />
podedoval po svojem očetu - puškarskem učitelju,<br />
ki je ob vsem drugem delu moral na puškina kopita risati<br />
in rezbariti lovske prizore. Za te profesorjeve<br />
izdelke so se kmalu začeli zanimati predvsem založniki.<br />
Tako je že leta 1959 s črno-belimi slikami opremil<br />
Krečičev Herbarij in dve leti pozneje knjigo Poznate<br />
strupene rastline, predlanskim je izšel Mali lek<strong>si</strong>kon<br />
botanike z njegovimi slikami, lani pa Mala flora Slovenije.<br />
Z Ravnikovimi barvnimi ilustracijami sta opremljeni<br />
knjigi Cvetje naših gora, leta 1994 je izdelal akvarele<br />
za prvo serijo slovenskih znamk »Cvetje<br />
Slovenije«, lani pa za drugo serijo, »Iglavci«. Njegovo<br />
prvo samostojno delo je pred nekaj meseci izdala<br />
Tehniška založba Slovenije.<br />
»Postopek je preprost,« nam je pripovedoval dr. Vlado<br />
Ravnik. »Vedeti moram, kje rastejo gorske rože in kdaj<br />
cvetejo, iti tja gor, jih odtrgati, čim hitreje prinesti v dolino,<br />
sesti za mizo in jih narisati. Ker vem, koliko zmorem,<br />
ne odtrgam nikoli več kot pet vrst rož, od vsake po<br />
dve, tri rožice, jih položim v škatlo z namočenim šotnim<br />
mahom, ki zadržuje vlago, in se kolikor je le mogoče<br />
hitro vrnem domov v dolino, kjer se takoj lotim dela.<br />
Najprej narišem cvet ene od prinesenih rož in ga pobarvam,<br />
potem se lotim druge rože in ji narišem cvet,<br />
zatem končam prvo rastlino in se lotim tretjega cveta.<br />
Za zadnja dva cvetova pogosto že zmanjka časa, ker<br />
oveneta in se moram vnovič odpraviti v hribe, da ju naberem<br />
in poleg teh dveh za vsak primer še dve drugi<br />
roži, če bi mi ostalo kaj časa.« Če ima roža en sam<br />
cvet, jo riše približno dva dni, rušje, na primer, je risal<br />
14 dni.<br />
Za risanje gorske flore se je odločil pred leti, »saj imajo<br />
že v<strong>si</strong> naši sosedje take knjige, Slovenci pa je še nismo<br />
imeli«. Tako se je pred sedmimi leti <strong>si</strong>stematično lotil<br />
tega dela in ga lani proti koncu leta dokončal. »Vegetacijska<br />
doba tega cvetja je kratka, samo kakšnih pet poletnih<br />
mesecev, ko sem risal od jutra do večera, vendar<br />
vedno le pri dobri dnevni svetlobi, da so barve naravne.«<br />
Za svoje delo potrebuje prav malo: več čopičev,<br />
tudi take s samo nekaj dlakami, navadne vodne barvice,<br />
iz katerih meša ustrezne barve, in lupo, da se mu<br />
pokažejo tudi najmanjše dlačice na cvetovih ali listih.<br />
Vsako poletje je narisal le 20 do 30 rož in bil kdove kolikokrat<br />
v gorah. »Eno poletje sem bil petkrat tik pod<br />
vrhom Bogatina, na vrh pa nisem prišel, ker sem moral<br />
z rožami v nahrbtniku vedno dirjati v dolino,« pravi dr.<br />
Ravnik.<br />
Čeprav nerad dela velike načrte, nam je vendarle zaupal,<br />
da mu zdaj rojijo po glavi orhideje; samo slovenskih<br />
kukavičnic je 70 vrst (in te bi rad narisal), v Evropi<br />
jih je okoli 300, na vsem svetu, predvsem še v tropih,<br />
kakšnih 30.000 vrst in še vedno najdejo katero novo.<br />
Dela prof. dr. Vladu Ravniku ne bo zmanjkalo, potrpežljivosti<br />
pa tudi ne; kot ga ni njega dni samostanskim<br />
bratom, ki so vse življenje prepisovali in kra<strong>si</strong>li dragocene<br />
knjige.<br />
Z dovoljenjem avtorja objavljamo nekaj primerkov rož,<br />
kot jih je narisal dr. Vlado Ravnik, ki pa v črno-beli predstavitvi<br />
seveda izgubijo svoj barvni čar. Ko bi knjigo nesli<br />
s seboj na gorski izlet, bi z njeno pomočjo zlahka<br />
prepoznali vsako od rožic, ki bodo kmalu začele cveteti<br />
na gorskih pašnikih in med skalami. Tako ponuja ta<br />
knjiga doma veliko estetskih užitkov, v gorah pa je<br />
koristen pripomoček pri natančnem spoznavanju tega<br />
sveta.<br />
Marjan Raztresen<br />
Kranjska lilija (Lilium carniolicum Bernh., družina lilijevke<br />
- Liliaceae) raste po gorskih travnikih, kamnitih<br />
pobočjih in ob meliščih v montanskem in subalpinskem<br />
pasu. Olistano steblo zraste tudi do 1 meter visoko in<br />
ima navadno en sam velik cvet, lahko jih je tudi več.<br />
Oranžnordeči, vča<strong>si</strong>h tudi rumeni cvetovi, ki neprijetno<br />
dišijo, cvetijo v juniju in juliju. 165
Change language