You also want an ePaper? Increase the reach of your titles
YUMPU automatically turns print PDFs into web optimized ePapers that Google loves.
PLANINSKI<br />
VESTNIK<br />
MINIATURA<br />
SVETLOBA, IZ MIRU, TIŠINE STKANA<br />
HELENA GIACOMELLI<br />
Vijugava ozka cesta, žuborenje potoka, hiše, prislonjene<br />
na belotravnate bregove, gručasta va<strong>si</strong>ca v<br />
gosti megli, spokojna tišina - dolina med gorami. Avtobusna<br />
postaja. Rahlo zgrbljena ženica v nekoliko starinskem<br />
plašču, s cekarjem v roki, se drobencljavo prestopa<br />
po steptanem snegu. Mrzlo je.<br />
Otresajoč sneg z gojzarjev pridem bližje. Ko rečem<br />
»Dober dan«, dvigne pogled. Med gubami drobne oči.<br />
Radovedne. Sprašujoče se, čigava neki sem.<br />
»Ste bili na planini« reče.<br />
Prikimam in <strong>si</strong> odpnem premočene gamaše. Zdaj me<br />
bo vprašala »Je bilo lepo«, pomislim, ker čutim, kako<br />
mi še gorijo lica in najbrž tudi oči, in odgovorila bom.<br />
»Nepopisno.«<br />
Ženica pa:<br />
»Imate tam gori bajto« vpraša.<br />
Ozrem se proti planini: »Ne, nimam je.«<br />
»Zakaj pa potem v takem snegu rinete na planino, če<br />
nimate tam nobenega opravka« se začudi.<br />
Meni pa se zdi, da je rekla: »Nimate drugega dela, kot<br />
da tako zapravljate dragoceni čas«<br />
Opravki, delo, čas... obtežene roke, upognjeni hrbti,<br />
bolečine v križu, trganje v sklepih, težak korak, trpke<br />
misli, molk ponižanja za črni kruh preživetja, pehanje<br />
za več in več denarja, pogledi, obrnjeni v tla, utrujenost<br />
v očeh - dan za dnem isti gibi, isti koraki, ista pota...<br />
razboleladuša...<br />
Rada bi ji povedala, daje na planini obilo časa za počitek,<br />
za brezdelje rok in razpršenost misli; ji pripovedovala,<br />
da je čudovito stopati v svetlo samoto neugaženih<br />
poti in je korak lahkoten, pa čeprav se kdaj pa kdaj tudi<br />
globoko ugrezneš v zameteno pot. In je sonce, je po-<br />
Samotna pohodnika na Veliki planini<br />
gled v brezoblačni, vijoličnomodri obok neba, je pesem<br />
vetra okrog pastirskih bajt, pogreznjenih v tihotnost zasneženih<br />
streh, je bleščeča svetloba na visokih gorah<br />
in so srečanja s popotniki podobnih želja, hrepenenj,<br />
iskanj. Pa molčim. Bogve, kolikokrat je morala, dokler<br />
so bile še čvrste njene noge, v soncu ali dežju v planino<br />
po opravkih za živino, ki je bila tam na poletni paši, pomislim.<br />
A vendar...<br />
Izza ovinka pripelje avtobus. Komaj dobiva prosta sedeža.<br />
Vsaka drugod. Na popoldanski »šiht« v mesto se<br />
peljejo. Na sebi čutim pogled svoje sosede, mladega<br />
dekleta. Ozrem se k njej. Smehlja se. In reče: »Lepo je<br />
moralo biti danes na planini.«<br />
»Lepo,« prikimam.<br />
©calnrm®^<br />
Ob stoletnici Češke koče<br />
V 2. številki letošnjega Planinskega<br />
vestnika je v poročilu o knjigi Gorenjska<br />
1900-2000 F. Ekar napisal,<br />
da je v knjigi premalo »poudarjeno<br />
delo jezerskih planincev, ki so leta<br />
1900 zgradili Češko kočo, devet let<br />
pozneje pa Prešernovo kočo na<br />
Stolu, da Golice sploh ne omenjamo«.<br />
Do omembe je <strong>si</strong>cer prišlo,<br />
vendar povsem napačne. Z obema<br />
kočama v Karavankah so jezerski<br />
planinci imeli opraviti kvečjemu kot<br />
obiskovalci, »njihovo« Češko kočo,<br />
katere stote obletnice se bomo spominjali<br />
letos, pa je zgradila Češka<br />
podružnica tedanjega Slovenskega<br />
planinskega društva. Njena začetna<br />
zgodovina je v Planinskem vestniku<br />
dobro <strong>dokument</strong>irana. V<br />
njegovem 5. letniku (1899) lahko<br />
preberemo, da so jo postavili že<br />
leta 1899. Jezerski župan F. Muri,<br />
občina je bila tedaj del koroške<br />
dežele, je moral »spričo nasprotovanja<br />
nemških agitatorjev« zaužiti<br />
»mar<strong>si</strong>katero grenkost, predno se<br />
mu je posrečilo, da je ugodil željam<br />
Češke planinske podružnice«. Delavce,<br />
zlasti tesarje, mizarje in zidarje,<br />
»katerih na Jezerskem ni«, je<br />
na Kranjskem in Štajerskem poiskal<br />
načelnik Gornjegrajske podružnice<br />
F. Kocbek. On ter dr. J.<br />
Frischauf in F. Muri so se odpravili<br />
na Ravni in določili kraj za gradnjo.<br />
Planinski vestnik je v svoji julijski<br />
številki 6. letnika (1900) pozdravil<br />
novo kočo in napisal tudi te besede:<br />
»Koča na Grintavcu je dar Čehov,<br />
namenjen Slovencem, živa priča o<br />
bratovski zvezi, ki se je uresničila<br />
pod zaščitom Slovenskega planinskega<br />
društva.« V avgustovski številki<br />
je objavljeno poročilo o slavnostnem<br />
odprtju in blagoslovitvi<br />
»češke koče na Ravneh« 26. julija<br />
1900. 250 prisotnih je pozdravil<br />
načelnik češke podružnice dr. Karel<br />
Chodounski, kočo pa je blagoslovil<br />
»g. župnik Aljaž, triglavski 183
Change language