decembrska Å¡tevilka revije - Urad Vlade Republike Slovenije za ...

More documents

Recommendations

Info

POSLOVNE STRANI Edi Kraus, generalni direktor podjetja Julon, d.d. Tudi v poslu zaveden Slovenec Podjetje Julon, d. d., ki ima sedež v Ljubljani in je v lasti italijanske skupine Aquafil, že skoraj 15 let vodi Edi Kraus, uspešen poslovnež iz Opčin pri Trstu in zaveden Slovenec. Praksa, da naši ljudje iz zamejstva vodijo tuja podjetja, tudi sicer ni redkost. Blanka Markovič Kocen Edi Kraus, generalni direktor Julona, d.o.: »Želel bi si, da bi se kaj konkretnega zgodilo predvsem na gospodarskem področju, v energetiki, infrastrukturi, denimo, v povezavi med koprsko in tržaško luko, da bi kaj skupnega ustvarili ob meji.« Oktobra letos je podjetje Julon na konferenci o neposrednih tujih naložbah (FDI Summit), ki jo tradicionalno prireja revija The Slovenia Times v sodelovanju z Javno agencijo za podjetništvo in tuje investicije, prejelo priznanje kot najuspešnejša tuja naložba. »Moja udeležba pri privatizaciji Julona, julija 1993, znanje slovenskega in italijanskega jezika in dobro poznavanje tako slovenskega kot italijanskega poslovnega okolja so pripomogli, da sem k projektu od samega začetka pristopil zelo aktivno,« pojasnjuje prvi mož Julona. Sprva je bil v podjetju zaposlen samo za čas postopka privatizacije, ostal še nekaj mesecev po njej, od tedaj pa podjetje vodi že skoraj 15 let. Toliko časa se vsak dan vozi v Ljubljano iz Opčin, kjer ima družino. V prestolnici ostane le izjemoma, kadar se sestanki s strankami zavlečejo pozno v večer. »Vsaka država ima svoje prednosti in slabosti,« pravi o primerjavi med slovenskim in italijanskim poslovnim okoljem. »V Sloveniji smo zadovoljni s kadrom, kvaliteto uslug, ki nam jih nudita energetika in logistika, imamo zanesljive dobavitelje. Težavno pa je pridobivanje različnih dovoljenj, zlasti gradbenih, saj so predpisi izjemno strogi, birokratski postopki pa zapleteni,« ugotavlja sogovornik, ki pa je kljub temu prepričan, da je na slovenski strani lažje poslovati kot na italijanski. Julon prvi na svetu z »zelenim« poliamidom Maja letos so v Julonu uresničili investicijo, ki zagotavlja prihodnost proizvodnje v Ljubljani, obenem pa je izredno pomembna za celotno skupino Aquafil in njen trajnostni razvoj. »Prek postopka, ki je plod znanja slovenskih, italijanskih, slovaških in ameriških inženirjev, iz odpadkov ponovno ustvarjamo surovino, poliamid 6 oziroma najlon, in ga vračamo v cikel, na kar smo zelo ponosni,« pojasnjuje sogovornik. Investicija je bila vredna 17 milijonov evrov, pri čemer je Ministrstvo RS za gospodarstvo odobrilo 3,6 milijona evrov nepovratnih sredstev. »To je bil ključni razlog, da je investicija dobila mesto v Sloveniji in ne v Italiji, kot je bilo sprva predvideno,« pravi in dodaja: »Dovolim si trditi, da je Julon v svojem tipu proizvodnje, kakršno imamo v Sloveniji, in z investicijami, ki so v zadnjih 15 letih znašale skoraj 90 milijonov evrov, ena tehnološko najbolj dovršenih proizvodenj tega tipa v svetovnem merilu.« Kljub krizi znatno povečali prodajo V primerjavi s skupno zmogljivostjo skupine ljubljanski Julon proizvaja približno 40 odstotkov celotne skupine, zaostrenim pogojem navkljub pa jim je v letu 2010 uspelo znatno povečati prodajo. Kraus pojasnjuje: »Na prihajajoče razmere smo se pripravili z večjimi investicijami v naši redni proizvodnji. Delo smo robotizirali in bistveno zmanjšali stroške, bodisi z energetskega vidika kot tudi z vidika zaposlenih. V leto 2008, ko je izbruhnila finančna in posledično gospodarska kriza, smo stopili pripravljeni, z nizkimi stroški. To krizo smo prebrodili, medtem ko so šli nekateri naši konkurenti v stečaj, z razširitvijo pa so se nam odprle nove možnosti.« Vse do letošnjega septembra je Julon povečeval realizacijo, trenutno pa jih skrbi padec naročil. »Zdi se, da prihaja nov krizni val,« pravi Kraus. Odnosi med Italijo in Slovenijo so odlični, je prepričan sogovornik, ki ugotavlja, da so se razmere v zamejstvu v zadnjih desetih letih bistveno izboljšale. Želel pa bi si, da bi se kaj konkretnega zgodilo predvsem na gospodarskem področju, v energetiki, infrastrukturi, denimo, v povezavi med koprsko in tržaško luko, da bi kaj skupnega ustvarili ob meji. »Možnosti so, volja tudi, preiti bi bilo treba h konkretnim dejanjem.« Maja letos so v Julonu uresničili investicijo, ki zagotavlja prihodnost proizvodnje v Ljubljani, obenem pa je izredno pomembna za celotno skupino Aquafil in njen trajnostni razvoj. V skrbi za ohranjanje slovenstva Za ohranjanje etničnih mej morajo po Krausovem mnenju skrbeti tako sami Slovenci v Italiji kot tudi slovenska država, ki naj rojakom onstran meje zagotavlja razvoj, kvalitetne šole in možnost usposabljanja, da bi mladi ostali v svojem okolju. »Lepo bi bilo, da bi se začeli Slovenci iz Slovenije preseljevati na italijansko stran, da bi multikulturnost, ki je bogastvo za vse, ostala,« dodaja Kraus, ki je kot zamejski Slovenec zelo dejaven tudi v svojem domačem okolju, kar je privzel zlasti od očeta, dolgoletnega novinarja Primorskega dnevnika in pisca številnih besedil o zamejstvu ter podjetnika in ustanovitelja znane turistične agencije Aurora Viaggi iz Trsta. »Trenutno sem predsednik Zadruge Naš Kras, ki je odkupila in skrbi za Kraško hišo. Ta danes ni samo turistična znamenitost, ampak predvsem trajni pričevalec, da smo bili Slovenci na tem prostoru od nekdaj prisotni,« pove Edi Kraus. 10
POSLOVNE STRANI Nepremičnine V SiPark po zabavo! Skupina adrenalinskih navdušencev se je odločila postaviti slovenski park turizma, SiPark, ki bo na enem mestu združeval obilo zabave, kulinarike, kulture in izobraževanja, vse seveda na zabaven način. Blanka Markovič Kocen »Lokacija, kjer bo stal SiPark, je ob koridorju X, zračna razdalja 500 metrov, po cesti 2 kilometra do priključka avtoceste, v bližini Krškega, 45 minut iz Ljubljane, 30 minut do Zagreba. Park bo deloval na 30 hektarjih saniranega zemljišča,« je lokacijo parka šaljivo opisal direktor in solastnik SiParka Stanislav Sivec in v enakem tonu dodal: »Seveda, če se zadeva res preveč zaplete, ga postavimo kjerkoli, lahko tudi v tujini, saj je birokracija v Sloveniji presegla samo sebe!« Zaradi veličine projekta, administrativnih ovir in tudi zato, da bi se naložba čimprej povrnila, bodo projekt gradili stopenjsko. V letu 2012 bodo predvidoma postavili peščeni del oziroma puščavo, v letu 2013, ko bo tudi Evropsko prvenstvo v košarki v Sloveniji, pa želijo imeti postavljeno veliko stavbo v obliki knjige. V letih 2014 in 2015 bodo zaključili gradnjo v končni velikosti 20 hektarjev. »V nadaljnjih desetih letih še deset hektarjev zemljišč in seveda vsako leto nove dogodivščine….« dodaja sogovornik. Obilo zabave na enem mestu Osnovna ideja je, da bi na enem mestu ponudili obilo zabave, kulinarike, kulture in izobraževanja, vse seveda na zabaven način. Glavna tematika so knjige, saj se bodo obiskovalci sprehodili skozi zgodbo in jo podoživeli. »Tu bo klasični zabaviščni park, adrenalinski park, puščava z muzejem dnevnega kopa s čisto pravimi bagerji, buldožerji, štirikolesniki in avtomobili. Prava kmetija bo postavljena v svetovno znani, najbolj nori vasi, imenovani Butale,« pojasnjuje direktor, ki napoveduje tudi posebne izvirne terme z malimi in velikimi bazeni in seveda peščeno plažo ter hotelček. »Morda največja atrakcija pa bodo evropske in svetovne hiše, ki bodo imele v pritličju slow food restavracijo, trgovino, turistično agencijo in v nadstropju spalne kapacitete. Tam bo tudi vrtec.« SiPark je namenjen otrokom in adrenalinskim odvisnikom od dveh let dalje, ljubiteljem kulture, zabave, kulinarike, narave, rekreacije, zdravega življenja… Skratka, ljudem, ki so radovedni, se želijo skozi zabavo učiti. V avtomobilskem delu bodo doživljali simulacije trkov, po pesku se bodo učili voziti po snegu, dogajali se bodo čisto pravi potresi, vulkani, izkopavali bodo dinozavre, jih spoznavali, gasili gasilski dom v Butalah, izdelovali kovinske izdelke v kovačnici, pihali steklo… Opazovali bodo naravo, puščavo, rastlinje… »Še kot otrok sem gledal velik kompleks, kjer so kopali kremenčev pesek. Danes ga še vedno, vendar v manjših količinah, nastala je ogromna luknja….. Tja sodi… Zabaviščni park,« solastnik Siparka pojasnjuje, od kod zamisel zanj. »Gradnja zabaviščnega parka je danes gotovo nekaj najboljšega, kar se lahko zgodi v Sloveniji. Preprosto: potrebujemo ga,« je prepričan. V tujini je zasledil podobne parke, vendar bo ta, ki nastaja, pravi, njihova nadgradnja. Sto milijonov za investicijo Pri izvajanju projekta so se povezali z oddelkom za lesarstvo pri biotehniški fakulteti, ki bo v obliki lesenih objektov in učnih poti v park postavil svoje znanje. Povezati se skušajo tudi z oddelkom za bibliotekarstvom filozofske fakultete, Inštitutom Jožef Stefan, a so pogo- so snovali projekt, ima odgovor na dlani: »To so ljudje, ki imajo vizijo in gledajo ‘out of box’«. Vrednost investicije je ocenjena na približno 100 milijonov evrov. Po Sivčevih besedah pričakujejo investitorja iz tujine, s katerim se že dogovarjajo, saj se morebitni slovenski investitor ne bi hotel izpostavljati. »Če že, potem bo predvidoma skrit za kakim tujim skladom,« dodaja. Snovalci SiParka so bili, kot pri vsem, izvirni tudi pri trženju. Maja Remškar je namreč napisala/narisala pravljico o zabaviščnem parku z naslovom: »Kati in Pepi v SiParku«, kjer se naši maskoti Kura Kati in Petelin Pepi dva dni odlično zabavata v parku, ki ga bomo zgradili. V pravljici »Gradnja zabaviščnega parka je danes gotovo nekaj najboljšega, kar se lahko zgodi v Sloveniji.« vori marsikje šele v začetni fazi. »Bo pa v tem mesecu predvidoma opravljena prva diploma na Turistici, ravno iz tega projekta,« pove Sivec. Na vprašanje, kdo so ljudje, ki so tudi slike iz te lokacije. V vrtcih in šolah otroci spoznavajo naš projekt oziroma park, ki se bo iz pravljice prelevil v resničnost, skozi lutkovno predstavo, delavnice in knjigo. 11
Page 1 and 2: REVIJA ZA SLOVENCE ZUNAJ REPUBLIKE
Page 3 and 4: PRVA STRAN VSEBINA Panorama 4 Kako
Page 5 and 6: V ŽARIŠČU Pogovor z ministrom in
Page 7 and 8: V ŽARIŠČU še premisliti,« mini
Page 9: VELIKI INTERVJU iz Slovenije, saj j
Page 13 and 14: KULTURA Nove pridobitve 2001-2011,
Page 15 and 16: KULTURA Oktet 9 vocal playa - glasb
Page 17 and 18: kultura Alpski kvintet Sosedsko gos
Page 19 and 20: KULTURA Kulturni kažipot izbrala M
Page 21 and 22: NE PREZRITE Rodoslovje Zanesljivost
Page 23 and 24: IZOBRAŽEVANJE in znanost Sašo Jez
Page 25 and 26: IZOBRAŽEVANJE in znanost Magdalena
Page 27 and 28: med nami Svetovni slovenski kongres
Page 29 and 30: MED NAMI Rafaelova družba Argentin
Page 31 and 32: zamejski dnevnik Slovenci na avstri
Page 33 and 34: ZAMEJSKI DNEVNIK Slovenščina v Sl
Page 35 and 36: ZAMEJSKI DNEVNIK HIT ZIME SKI PASS
Page 37 and 38: Doživimo Slovenijo 37
Page 39 and 40: Doživimo Slovenijo Terme Ptuj - we
Page 41 and 42: ŠPORT Slaviša Stojanovič, selekt
Page 43 and 44: vaša pošta Slovenski otroci na Fi
Page 45 and 46: RESÚMENES Entrevista con el Minist

decembrska Å¡tevilka revije - Urad Vlade Republike Slovenije za ...

Create successful ePaper yourself

Delete template?

Save as template?