decembrska Å¡tevilka revije - Urad Vlade Republike Slovenije za ...

More documents

Recommendations

Info

NE PREZRITE 25. Folkloriada Slovenska duša ostane v srcu Ob srebrnem jubileju je Folkloriado, polno slovenskega ponosa in pozitivne energije, vnovič gostil Stuttgart. Gabrijela Žagar, predsednica koordinacijskega odbora za južno Nemčijo in članica SKUD-a Triglav iz Stuttgarta Ko človek dopolni 25 let, ima občutek, da mu cel svet leži pod nogami. Toliko je še reči, ki bi jih rad počel, doživel in videl. Tudi naša Folkloriada je letos dopolnila 25 let in polet mladosti, obenem pa določene zrelosti, se je ob organizaciji prireditve odražal tudi v nas, članih Slovenskega kulturnoumetniškega društva (SKUD) Triglav iz Stuttgarta, ki je bil letošnji prireditelj. Že prva Folkloriada davnega leta 1986 je bila pod taktirko naše dolgoletne predsednice Ane Štuhec organizirana ravno v Stuttgartu, kar nam je dalo dodatni zagon. Koordinacijski odbor za južno Nemčijo je 15. oktobra organiziral prvo srečanje predsednikov vseh slovenskih društev v Nemčiji z ministrom za Slovence v zamejstvu in po svetu dr. Boštjanom Žekšem, sekretarjem Primožem Ilešičem, ambasadorjem iz Berlina Mitjo Drobničem, generalnim konzulom iz Münchna Markom Vrevcem in vicekonzulko Andrejo Horvat. Delovnega kosila sta se udeležila tudi oba duhovnika v Stuttgartu, dr. Zvone Štrubelj in Aleš Kalamar, ter učitelj slovenskega dopolnilnega pouka Vinko Kralj. Goste iz Slovenije je predvsem zanimalo, kako gre društvom v Nemčiji, na katere dosežke so društva ponosna in kaj bi bilo mogoče še izboljšati. Za pristna prijateljstva med Slovenci zunaj Slovenije ni meja. Slovenci v Stuttgartu dobro sprejeti Po kosilu se nam je kot častni gost pridružil tudi župan mesta Stuttgart dr. Wolfgang Schuster, ki je v svojem pozdravu med drugim poudaril, da smo Slovenci v Stuttgartu in okolici izredno dobro sprejeti s strani lokalnega prebivalstva in pomembno prispevamo k raznolikosti in pestrosti kulturnega življenja na tem območju. V treh urah programa, ki ga je odlično in razgibano povezovala Irena Polak Fištravec iz Maribora, se je na odru zvrstilo nekaj častnih govornikov, šest slovenskih folklornih skupin, ki delujejo v Nemčiji, gostujoča folklorna skupina Kresnik iz Maribora, tamburaška skupina Bisernica iz Ljutomera in srbska folklorna skupina Sloga iz Stuttgarta, ki je s svojim živahnim plesom dodobra prebudila občinstvo. Folklorniki SKUD-a Triglav so se koreografu in avtorju tokratne odrske postavitve Alešu Kolarju, ki se je pred kratkim prese-lil v Gradec, z darilom, ki ga bo spominjalo na prijetne skupne trenutke v Stuttgartu, zahvalili za ves trud in potrpežljivost. Vsak plesni nastop folklornih skupin, ki so nastopile v tekmovalnem delu, je budno, a prizanesljivo spremljal ocenjevalec Vasko Samec, ki je pohvalil, kar je bilo dobrega, in predlagal, kaj bi se dalo še izpiliti oziroma spremeniti. Minister dr. Boštjan Žekš in predsednik SKUD-a Triglav Andrej Vudler sta nastopajočim skupinam podelila priznanja, avtorica tega članka kot predsednica Koordinacijskega odbora za južno Nemčijo pa sem dolgoletnim plesalcem iz različnih folklornih skupin izročila simbolična darila in se zahvalila prireditelju za lepo izpeljano prireditev. S slovensko pesmijo skozi noč Od večernih ur do ene po polnoči nas je zabaval ansambel Kolovrat, ki Foto: Franc Arh trenutno sodi v sam vrh slovenske narodnozabavne glasbe. Obiskovalci so bili nad njimi navdušeni, kar se je odražalo v vedno polnem plesišču. Tudi zunaj dvorane se je predvsem v odmorih ves čas nekaj dogajalo. Na eni strani so mladi člani SKUD-a Triglav postavili svoj bar in poskušali ugoditi vsem željam gostov, marsikdo se je pozibaval tudi v sodobnih ritmih. Na drugi strani so fantje raztegnili harmonike, tamburaši pa so prav tako navdušeno igrali na svoje instrumente. Nekaj pesmi, ki jih vsi poznamo, smo celo skupaj zapeli in v zraku je bilo na vsakem koncu čutiti neko pozitivno energijo in slovenski ponos. Z mladimi je treba računati Program Folkloriade smo zaokrožili naslednji dan s srečanjem s člani ansambla Kolovrat v slovenskem domu v Stuttgartu. V dvorani Sv. Konrada smo se ob ogledu komedije Kdo je Kolovrat krohotali od prve do zadnje minute in že dolgo nisem videla toliko zadovoljnih in nasmejanih obrazov. Veseli smo predvsem dejstva, da smo prisotni na prireditvi pokazali, da je tudi nam, ki živimo zunaj slovenskih meja, mar za slovensko kulturo, folklorni ples in druženje. Številni mlajši gostje pa so dokaz, da moramo računati tudi z njimi, saj še zdaleč niso poniknili v nemški družbi, da pa je treba pripravljati prireditve, ki so zanimive tudi zanje. Še prav posebej me kot koordinatorko za južno Nemčijo veseli, da smo se Slovenci na tem območju začeli povezovati tudi preko nemških meja. Tokrat so namreč k nam prišli Slovenci iz Züricha, ki so bili nad dogajanjem v Stuttgartu navdušeni. V kratkem jim bomo obisk vrnili z nastopom folklorne skupine in obiskom prireditve ob 40. obletnici Slovenskega planinskega društva Triglav iz Züricha. Žekš: »Slovenska duša ostane v srcu« Za pristna prijateljstva med Slovenci zunaj Slovenije torej ni meja. Glede na to, da nas ni prav dosti, moramo držati skupaj, se družiti in zanamcem ohranjati slovensko kulturo, običaje in jezik. Slednje je lepo zaokrožil minister dr. Boštjan Žekš z besedami: ‘’Slovenci se razpršijo, se pomešajo z lokalnim prebivalstvom, se naučijo jezika, sprejmejo tudi nemško kulturo, ampak globoko v srcu pa jim ostane slovenska duša. Slovenci po svetu so bolj ponosni na slovenstvo in slovensko državo kot mi.’’ Foto: Franc Arh dr. Boštjan Žekš, minister za Slovence v zamejstvu in po svetu 22
IZOBRAŽEVANJE in znanost Sašo Jezernik Mladi naj se vrnejo domov Življenje v Švici je skoraj idealno, pravi mladi slovenski znanstvenik, dr. Sašo Jezernik, ki pa vseeno razmišlja o vrnitvi v Slovenijo. Blanka Markovič Kocen Dr. Saša Jezernika, slovenskega znanstvenika iz Švice, sem kot enega najmlajših udeležencev srečala na Konferenci znanstvenikov in gospodarstvenikov, ki jo je v oktobru tradicionalno, letos že sedmič, pripravil Svetovni slovenski kongres . Danes 30-letni Mariborčan se je kot bruc znašel na Tehnični univerzi v avstrijskem Gradcu, kjer je diplomiral iz elektrotehnike. »Takrat sem vedel le približno, da bi želel študirati elektrotehniko, fiziko ali matematiko, izbiral pa sem med Ljubljano in Gradcem,« pojasnjuje Jezernik in dodaja, da je hotel študirati kje drugje, ne ravno v Mariboru, kjer tudi njegov oče poučuje robotiko. Eden od razlogov za odločitev za Gradec je bil jezik, drugi pa geografska bližina Gradca, saj je ta dosti bliže kot Ljubljana. »Bilo je prav tisto ‘Markovićevo leto’, ko so bili stroški, samo tisto leto, v Avstriji nižji kot v Ljubljani,« dodaja mladi znanstvenik. »Pomembno pa je bilo tudi to, da je bil takrat program v Gradcu bolj fleksibilen, lahko si imel izbirne predmete, kar takrat pri nas ni bilo možno.« Izum v pomoč pri inkontinenci Po diplomi v Gradcu je Jezernik vpisal doktorski študij elektromedicine Univerze v Aalborgu na Danskem. Tema doktorske disertacije je bila multidisciplinarna, pojasnjuje. »Predvsem se moraš učiti veliko medicine, od anatomije, fiziologije, nevrofiziologije, pa tudi elektrotehnike, elektromagnetnih polj, zato se reče elektro in biomedicinska tehnika,« odgovarja na vprašanje, za kakšen študij gre. Tema Jezernikove disertacije je bila tudi razvoj in inovacija za novo implantirano napravo, podobno srčnemu spodbujevalniku, ampak za paciente, ki imajo inkontinenco, težave z mehurjem. »To je naprava, ki z električnimi impulzi spodbuja živce, da ponovno vzpostavi normalno delovanje mehurja. Po drugi strani pa tudi elektronsko meri aktivnost živčevja,« opisuje svoj izum. »Naprava je bila prva takšna ideja in v bistvu smo jo tudi patentirali.« Slovenskim ustanovam je ni ponujal, pravi, razviti pa jo želi dansko start-up podjetje. »Izdelka trenutno še ni, ker je dosti stvari zelo zapletenih,« pravi sogovornik. Po doktoratu v Švico Po doktoratu je imel možnost delati na univerzi v Londonu, razmišljal je o Ameriki, ponudili so mi tudi mesto profesorja na Danskem, najbolj pa ga je pritegnila ponudba z ETH Zürich, ki velja za najboljšo univerzo v Evropi, na kateri je študiral Einstein in še kakšni drugi veliki umi. Sašo Jezernik govori sedem jezikov, uči pa se osmega. »Na Kitajskem, kjer je bila šest mesecev moja žena, ti nič ne pomaga osem evropskih jezikov, znati moraš nekaj drugega,« pripomni. »V začetku srednje šole in tudi pozneje sem imel slovensko Zoisovo, pozneje pa sem zaradi dobrih študijskih rezultatov dobil tudi avstrijsko štipendijo. Zadnje leto na Danskem sem imel dansko štipendijo in plačo, na institutu MIT Boston pa mi je za nagrado študij plačalo podjetje. En semester namreč stane 50.000 dolarjev,« Jezernik pojasnjuje, kdo mu je finančno pomagal pri študiju. Dr. Sašo Jezernik: »Nujno je, da gredo mladi ljudje v tujino in si tam naberejo izkušnje, vendar naj se potem vrnejo. Imeti pa moramo dovolj atraktivne mehanizme, procese, podporo, da bi ljudi pritegnili nazaj,« V Sloveniji na univerzo ali v svoje podjetje Sašo Jezernik trenutno dela predvsem na področju inovacij, razvoja inovacij v industriji. »Pridobljeno znanje bi lahko posredoval študentom na različnih univerzah,« pojasnjuje, kaj bi lahko delal v Sloveniji. »Ali pa bi imel mesto na univerzi in svoje podjetje, kakšen start-up, vendar bi bilo treba organizirati financiranje (smeh…).« Po njegovem mnenju je nujno, da gredo mladi ljudje v tujino in si tam naberejo izkušnje, vendar naj se potem vrnejo. »Imeti pa moramo dovolj atraktivne mehanizme, procese, podporo, da bi ljudi pritegnili nazaj,« pravi. V Švici po Jezernikovi oceni živi okoli 4.500 Slovencev, ki prek dveh združenj organizirajo različne dogodke, na primer martinovanje, festivale in podobno. »Spoznal pa sem tudi nekaj drugih slovenskih raziskovalcev v Švici, ki so večinoma druga generacija potomcev slovenskih izseljencev, s katerimi sem se spoprijateljil,« pravi Jezernik, ki je prepričan, da je življenje v Švici skoraj idealno, vsaj kar zadeva možnosti za delo, standard, urejenost… Švicarji so, kot pravi, nekoliko izolirani in po naravi enako zaprti kot Slovenci. O vrnitvi v Slovenijo, ki jo sicer velikokrat obiščejo, Jezernik z družino razmišlja, vendar pozneje, ko bosta otroka, ki sta zdaj še dojenčka, stara šest, sedem let. 23
Page 1 and 2: REVIJA ZA SLOVENCE ZUNAJ REPUBLIKE
Page 3 and 4: PRVA STRAN VSEBINA Panorama 4 Kako
Page 5 and 6: V ŽARIŠČU Pogovor z ministrom in
Page 7 and 8: V ŽARIŠČU še premisliti,« mini
Page 9 and 10: VELIKI INTERVJU iz Slovenije, saj j
Page 11 and 12: POSLOVNE STRANI Nepremičnine V SiP
Page 13 and 14: KULTURA Nove pridobitve 2001-2011,
Page 15 and 16: KULTURA Oktet 9 vocal playa - glasb
Page 17 and 18: kultura Alpski kvintet Sosedsko gos
Page 19 and 20: KULTURA Kulturni kažipot izbrala M
Page 21: NE PREZRITE Rodoslovje Zanesljivost
Page 25 and 26: IZOBRAŽEVANJE in znanost Magdalena
Page 27 and 28: med nami Svetovni slovenski kongres
Page 29 and 30: MED NAMI Rafaelova družba Argentin
Page 31 and 32: zamejski dnevnik Slovenci na avstri
Page 33 and 34: ZAMEJSKI DNEVNIK Slovenščina v Sl
Page 35 and 36: ZAMEJSKI DNEVNIK HIT ZIME SKI PASS
Page 37 and 38: Doživimo Slovenijo 37
Page 39 and 40: Doživimo Slovenijo Terme Ptuj - we
Page 41 and 42: ŠPORT Slaviša Stojanovič, selekt
Page 43 and 44: vaša pošta Slovenski otroci na Fi
Page 45 and 46: RESÚMENES Entrevista con el Minist

decembrska Å¡tevilka revije - Urad Vlade Republike Slovenije za ...

Create successful ePaper yourself

Delete template?

Save as template?