decembrska Å¡tevilka revije - Urad Vlade Republike Slovenije za ...

More documents

Recommendations

Info

12 POSLOVNE STRANI Slovensko – madžarski poslovni forum Blagovna menjava ponovno v vzponu Slovenske naložbe na Madžarskem so se zmanjšale, madžarske v Sloveniji pa močno povečale. Ernest Ružič Békescsaba, Pécs, Szolnók, Zalaegerszeg, Györ, Debrecen, Budimpešta, I. okraj in Szombathely so mesta, kjer je slovensko veleposlaništvo na Madžarskem na pobudo veleposlanice Darje Bavdaž Kuret doslej pripravilo slovensko – madžarske poslovne forume zato, da bi okrepili gospodarsko sodelovanje med državama. Kot ocenjuje veleposlanica, so bili poslovni forumi uspešni, zato bodo s to obliko spodbujanja gospodarskih stikov med Slovenijo in Madžarsko nadaljevali. Pobuda izhaja iz znanega dejstva: prenesti odlične politične stike med državama na krepitev gospodarskega sodelovanja. Madžarska je bila lani 6. najpomembnejši zunanjetrgovinski partner Slovenije. V številkah to pomeni 1.374.750 evrov skupne blagovne menjave, pri čemer je Slovenija izvozila za 543 milijonov, z Madžarske pa uvozila za 803 milijone evrov. Značilno je, da Slovenija vsa leta več uvaža kot izvozi na Madžarsko. Pomembni so tudi podatki o naložbah, ki so sicer nekoliko starejšega datuma: po oceni Banke Slovenije je bilo leta 2008 slovenskih investicij na Madžarskem za 25,5, madžarskih v Sloveniji pa za 52,6 milijona evrov. Podatki kažejo, da so se slovenske naložbe na Madžarskem zmanjšale, madžarske v Sloveniji pa Vodstvo slovensko – madžarskega poslovnega foruma: župan Szombathelyja dr. Tivadár Puskás, predsednik Skupščine Železne županije Ferenc Kovács, slovenska veleposlanica na Madžarskem Darja Bavdaž Kuret, novi slovenski generalni konzul v Monoštru Dušan Snoj in predsednik železnožupanijske Gospodarske zbornice Vince Kovács. močno povečale. Največji slovenski izvozniki so Krka, Gorenje, avtomobilska industrija, Helios in drugi, med velike slovenske uvoznike pa spadajo, denimo, MOL Slovenija, Petrol, Summit Motors. Meje samo še v nekaterih glavah Na zadnjem slovensko – madžarskem poslovnem forumu v Szombathelyu je predsednik Skupščine Železne županije Ferenc Kovács poudaril, da gre za pomemben dogodek v županiji, zdaj še mnogo bolj kot pred leti, ko so nacionalna gospodarstva zamejevale državne meje. »Zdaj uradno meja ni, tu in tam jih še opažamo v glavah,« je izpostavil govornik in Osrednji, pred leti na novo urejen trg Szombathelyja, središča Železne županije, v kateri živijo tudi Slovenci. Foto: Ernest Ružič dodal, da bi naj bil po njegovi oceni poudarek na sodelovanju manjših in srednjih podjetij. Sicer pa železna županija namenja veliko pozornost sodelovanju s sosednjima Slovenijo in avstrijsko Gradiščansko. S slednjo je že bila uspešna pri skupnih projektih, ki jih financira Evropska unija, zdaj pa pripravlja razpis, v katerega je zajeto tudi Pomurje. »Gospodarsko sodelovanje z Železno županijo je še posebej pomembno, ker v njenem obmejnem delu živijo Slovenci,« je poudarila veleposlanica Darja Bavdaž Kuret in povedala, da sodi gospodarsko sodelovanje med prednostne naloge v Sloveniji. Novi slovenski generalni konzul v Monoštru Dušan Snoj je poudaril, da ima Porabje kljub omejitvam zaradi narodnega parka vrsto možnosti in celo prednosti za več gospodarskih stikov in sodelovanja s Slovenijo. Vince Kovács, predsednik Gospodarske zbornice Železne županije, je prepričan, da so uspehi odvisni od skupnih prizadevanj; sodelovanje s pomursko, celjsko in ljubljansko gospodarsko zbornico je dobro in traja že vrsto let. Gospodarski svetovalec slovenskega veleposlaništva Goran Križ je predstavil več pomembnih informacij o Sloveniji in povedal, da je bila blagovna menjava zelo uspešna med leti 2004 in 2008, potem se je nekoliko zmanjšala, zdaj pa podatki Foto: Ernest Ružič kažejo, da se bo letošnje sodelovanje izenačilo z letom 2008. Med tistimi, ki so prišli podrobneje predstavit dejavnosti, čeprav z Madžarsko že sodelujejo, so izstopali Luka Koper kot zelo pomemben dejavnik sodelovanja, Pomurski sejem iz Gornje Radgone s poudarkom na sejmu Agra, ki bo prihodnje leto v znamenju 50-letnice, pomurska turistična ponudba zlasti s termalnimi kopališči, Nafta Lendava, Mizarstvo Antolin, ki na Madžarskem že od leta 2000 opremlja otroške vrtce in nekatera druga podjetja. Društvo slovenskomadžarskih poslovnežev z vedno več člani Na forumu je Bencze Sarossy povedal, da je leta 2009 ustanovljeno Društvo slovensko-madžarskih poslovnežev na začetku štelo 20 članov, zdaj jih je dvakrat več. Društvo si prizadeva pri iskanju novih poslovnih partnerjev, sodeluje na sejmih in podpira ideje, ki krepijo gospodarsko sodelovanje. Po uradnih podatkih se je na poslovnem forumu zbralo 3o madžarskih in 14 slovenskih podjetnikov in predstavnikov podjetij oziroma gospodarskih družb. Tako madžarska kot slovenska stran se zavedata, da so gospodarske razmere v svetu zaostrene, zato se je treba prilagajati novim okoliščinam.
KULTURA Nove pridobitve 2001–2011, Narodna galerija Umetnost kot navdih za delo Z zbirkami Narodne galerije, njihovo oskrbo, s preučevanjem, z razstavljanjem in z objavljanjem želimo sooblikovati kolektivno identiteto današnjega časa. Barbara Jaki Umetnostni fond Narodne galerije sestavljajo tri zbirke: zbirka slik, zbirka plastik in zbirka del na papirju. Od ustanovitve Narodne galerije leta 1918 dalje je ena njenih osrednjih in morda najprestižnejših nalog zbiranje umetnin oziroma dopolnjevanje obstoječih zbirk z odkupi, darili ali volili. Obvestila o novih pridobitvah so bila v prvih desetletjih objavljena v vsakoletnih poročilih Zbornika za umetnostno zgodovino, leta 1976 pa so bile na novo pridobljene umetnine prvič predstavljene na posebni razstavi in s katalogom. Uvod v katalog je tedanja ravnateljica dr. Anica Cevc začela s citatom manifesta, ki ga je septembra 1918 pripravljalni odbor za ustanovitev Narodne galerije poslal na dnevnika Slovenski narod in Slovenec. V ustanovnem manifestu je opredeljena temeljna naloga Narodne galerije, to je »zbiranje in skozi zbiranje ohranjanje umetnin«, naloga, ki je bila živa leta 1976 in prav tako v obrisih ostaja aktualna še danes. Lovro Janša, Fantazijska krajina z ruševinami gradu Od tedaj prehojena pot je dolga, zgodovina ustanove in njenih zbirk pa raznovrstna. Morda o umetnostnem fondu, ki usmerja celotno delo Narodne galerije, še največ povedo razstave, razstavni katalogi, monografije, razprave in razne druge objave. Če se osredotočimo na povečanje umetnostnega fonda, je bilanca obdobja med letoma 2000 in 2010 takšna: • 121 slik, • 15 kipov, • 1.139 del na papirju. Z novimi pridobitvami segamo v preteklost vse do 17. stoletja in skozi različna obdobja do vključno 20. stoletja. Želje omejujejo sredstva Zadnji dve leti smo se morali zaradi vse skromnejših, celo nedopustno nizkih državnih subvencij omejiti in zbiralno politiko prilagoditi predvsem cenovnim okvirom. Zaradi omejenih sredstev za odkup nismo mogli pridobiti nekaterih pomembnih umetnin, ki so bile že dolgo na prednostnem seznamu. Bolj fleksibilna dinamika financiranja odkupov in sproščanja javnih sredstev bi omogočila boljše rezultate. Donacije – dve tretjini novih pridobitev Ob tem pa je razveseljiv podatek, da je vse več tudi zasebnih donatorjev, umetnikov in zbiralcev, ki svoje opuse ali zbirke prepustijo v last in upravljanje Narodne galerije in tako omogočijo popolnejšo predstavitev umetnostnega razvoja. Svoje osebne želje so podredili širšemu interesu, s tem pa so dokazali svojo širino in pripadnost. Donacije po številu inventarnih enot presegajo dve tretjini novih pridobitev v obravnavanem obdobju. Razstava kot izbor umetnin Razstava, ki jo predajamo javnosti, in spremljajoči katalog predstavljata manjši del v zadnjem desetletju pridobljenih umetnin. Iz obsežnega gradiva smo oblikovali izbor 110 umetnin glede na kakovost in pomen, pa tudi glede na njihovo materialno stanje; nekatere še čakajo na restavriranje. Več del je že bilo strokovno obdelanih, objavljenih in razstavljenih. Celotni grafični opus Marjana Pogačnika smo razstavili leta 2001, podarjene grafike Bojana Kovačiča 2011., več posamičnih umetnin smo javnosti pokazali na razstavi Slovenski impresionisti in njihov čas leta 2008, nekaj jih je na ogled v stalnih zbirkah. Ob redakciji stalne zbirke slovenske umetnosti leta 2009 smo njen geografski okvir razširili z deli s Štajerske in Primorske, 19. stoletje in impresioniste pa smo dopolnili z nekaj na novo pridobljenimi slikami. Že leta 2007 smo predstavili vseh dvanajst neznanih slik Franca Kavčiča. Nekaj Ivan Zajec, Bakhanatka s činelami novih pridobitev sta pokazali razstavi Prvi listi (2008) in Risba na Slovenskem I (2009). Medtem ko smo razstavo zelo raznovrstnega gradiva organizirali po vsebinskih in estetskih sklopih, je njen katalog zasnovan enciklopedično. V njem razstavljeni in kataloško obdelani eksponati so razvrščeni po abecednem seznamu priimkov umetnikov. Ker so to sami znani avtorji, nismo posebej navajali njihovih biografij; kolikor je bilo potrebno, so življenjepisni podatki sestavni del teksta ob reprodukciji. Bibliografija je omejena na najnujnejše, drugače pa smo v celoti obdržali dosedanje sheme kataloških enot, kljub zamudnemu in obvezno natančnemu delu standardnih katalogov študijskih razstav Narodne galerije. Ne glede na nenaklonjene finančne okoliščine smo ohranili oblikovni standard kataloga z reprodukcijami vseh razstavljenih del. Desetletje uspešnega dela Pogled na preteklo desetletje nas navdaja z zadovoljstvom. Naj nam bo dovoljeno, da smo ponosni na svoje delo, na izpopolnjeni miselni zemljevid naše umetnostne preteklosti. Njeno univerzalno govorico želimo deliti s kar največjim številom ljudi ne glede na starost, narodnost ali kakršnokoli opredelitev. Z zbirkami Narodne galerije, njihovo oskrbo, s preučevanjem, z razstavljanjem in z objavljanjem želimo sooblikovati kolektivno identiteto današnjega časa. Nadaljujemo s trdnim optimizmom, da bodo tako odgovorni v institucijah kakor posamezniki tudi v kriznih letih ohranili naklonjenost do likovne umetnosti in iz nje črpali navdih za svoje delo. 13
Page 1 and 2: REVIJA ZA SLOVENCE ZUNAJ REPUBLIKE
Page 3 and 4: PRVA STRAN VSEBINA Panorama 4 Kako
Page 5 and 6: V ŽARIŠČU Pogovor z ministrom in
Page 7 and 8: V ŽARIŠČU še premisliti,« mini
Page 9 and 10: VELIKI INTERVJU iz Slovenije, saj j
Page 11: POSLOVNE STRANI Nepremičnine V SiP
Page 15 and 16: KULTURA Oktet 9 vocal playa - glasb
Page 17 and 18: kultura Alpski kvintet Sosedsko gos
Page 19 and 20: KULTURA Kulturni kažipot izbrala M
Page 21 and 22: NE PREZRITE Rodoslovje Zanesljivost
Page 23 and 24: IZOBRAŽEVANJE in znanost Sašo Jez
Page 25 and 26: IZOBRAŽEVANJE in znanost Magdalena
Page 27 and 28: med nami Svetovni slovenski kongres
Page 29 and 30: MED NAMI Rafaelova družba Argentin
Page 31 and 32: zamejski dnevnik Slovenci na avstri
Page 33 and 34: ZAMEJSKI DNEVNIK Slovenščina v Sl
Page 35 and 36: ZAMEJSKI DNEVNIK HIT ZIME SKI PASS
Page 37 and 38: Doživimo Slovenijo 37
Page 39 and 40: Doživimo Slovenijo Terme Ptuj - we
Page 41 and 42: ŠPORT Slaviša Stojanovič, selekt
Page 43 and 44: vaša pošta Slovenski otroci na Fi
Page 45 and 46: RESÚMENES Entrevista con el Minist

decembrska Å¡tevilka revije - Urad Vlade Republike Slovenije za ...

You also want an ePaper? Increase the reach of your titles

Delete template?

Save as template?