decembrska Å¡tevilka revije - Urad Vlade Republike Slovenije za ...

More documents

Recommendations

Info

Slovenci na Madžarskem zamejski dnevnik Podobe z meje – 10 let likovne kolonije v Monoštru 90 umetnikov – udeležencev dosedanjih kolonij je ustvarilo prek 200 likovnih del, letošnja so na ogled v monoštrskem slovenskem Kulturnem in informativnem centru. Ernest Ružič Eden pogostejših udeležencev monoštrske mednarodne likovne kolonije, akademski kipar Ferenc Király, pozorno spremlja delo slikarja Endreja Göntérja iz Murske Sobote, ki je upodobil svoj umetniški pogled na lansko naravno katastrofo na Madžarskem, ko je popustil jez in se je strupen mulj razlil po Dovecserju in okolici, posledice pa so vidne še zdaj. Doslej je na kolonijah sodelovalo 90 umetnikov, ki so ustvarili prek 200 likovnih del. Foto: Ernest Ružič Na pobudo predsednika Zveze Slovencev na Madžarskem Jožeta Hirnöka in s strokovno pomočjo direktorja Galerije – Muzeja Lendava Ferija Geriča so pred desetimi leti v Monoštru organizirali prvo mednarodno likovno kolonijo, ki se je je udeležilo sedem likovnih umetnikov. Doslej je na kolonijah sodelovalo 90 umetnikov, ki so ustvarili prek 200 likovnih del. Letos je bila kolonija desetič, avgusta nastala dela so na ogled od sredine novembra v monoštrskem slovenskem Kulturnem in informativnem centru. Predsednik Zveze Slovencev Jože Hirnök je po prvi in uspešni koloniji poudaril: »Načrtujemo drugo in upamo, da bo postala tradicionalna prireditev za nas Slovence, za Monošter in predvsem za udeležence. Želimo in upamo, da bo končni rezultat ustanovitev galerije v Monoštru.« Napovedi so se uresničile v prvem delu: mednarodna likovna kolonija je v desetih letih gostila likovne umetnike z Madžarske, iz Slovenije, Avstrije, s Hrvaške, iz Italije, Izraela, Romunije, Estonije, Srbije, Vojvodine in Združenih držav Amerike. Iz Slovenije so največkrat sodelovali akademska kiparja Ferenc Király in Metod Frlic, slikarji Endre Göntér, pokojni Goce Kalajdžijski, Nikolaj Beer, Dubravko Baumgartner, Igor Banfi, Črtomir Frelih, Lucija Stramec, Metka Kavčič, Jerneja Smolnikar in drugi, med najmlajšimi pa Kata Karácsony, ki se je kot dijakinja monoštrske gimnazije priključila umetnikom, se naučila slovensko in uspešno vpisala na Akademijo za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani. Vseskozi vabijo tudi umetnike iz zamejstva Vseskozi so prihajali tudi slikarji iz zamejstva, z avstrijske Koroške Karl Vouk in Rudi Benétik, iz Italije Klavdij Palčič, Rado Jagodic, Jana Pečar, Stefano Turk, Jasna Merku in Katarina Kalc. Dobro so bili zastopani madžarski slikarji, ki živijo v drugih državah, od Slovaške do Združenih držav Amerike: Géza Németh, Slovaška; Niké Nagy, Francija, Gábor Biró, Romunija. Posebej kaže poudariti vsebinsko in oblikovno kakovostne kataloge, ki spremljajo razstave in ob nastalih delih po- menijo trajno vrednoto mednarodnih kolonij v Monoštru. Kolonije so avgusta, razstave novembra, izbore pa so doslej prenesli v galerije v Sloveniji, tudi v Ljubljano in sosednje države, denimo Trst. V desetih letih je nastala bogata zbirka slik in skulptur, kot jih je malo na Madžarskem. Zaradi zaostrenih gospodarskih razmer v Monoštru galerije še nimajo, razstave iz slikarske kolonije pa so v slovenskem Kulturnem in informativnem centru. Monoštrska kolonija se je uveljavila tudi v širšem kulturnem prostoru Poznavalci razmer - med njimi tudi direktor Galerije – Muzeja Lendava Feri Gerič, akademski kipar Ferenc Király, pobudnik mednarodne likovne kolonije v Lendavi, ene najstarejših na Slovenskem – ocenjujejo, da ima monoštrska mednarodna likovna kolonija velik odmev v širšem madžarskem kulturnem prostoru, kjer je zlasti v Szombathelyu bogata razstavna dejavnost. Szombathely je zadnje mesto, ki mu je še v prejšnjem političnem sistemu uspelo zgraditi veliko, sodobno galerijo, kakršnih je malo na Madžarskem in tudi v Sloveniji. V Galerijo-Képtár vabijo tudi umetnike iz Prekmurja. Večkrat sta imela tam razstave kipar Ferenc Király in Suzanne Király Moss iz Lendave (slednja tudi zdaj), pred nedavnim pa akademski slikar Ignac Meden iz Murske Sobote. Nasploh je v kulturnem življenju in dogajanju v Železni županiji večji poudarek na likovni ustvarjalnosti, medtem ko je druga, Prekmurju sosednja Zalska županija s središčem v Zalaegerszegu, znana po uspešnem gledališču Sándor Hevessi. 32
ZAMEJSKI DNEVNIK Slovenščina v Slovenskem domu v Zagrebu že od 1992. Učencev nikoli ni bilo premalo Vsako leto imajo v Slovenskem domu med 10 in 14 učencev v dveh skupinah, začetni in nadaljevalni. Za več ljudi niti ni prostora. Goran Ivanović, STA Vsak ponedeljek od poznega popoldneva do večera je knjižnica Slovenskega doma v Zagrebu učilnica za tečajnike dopolnilega pouka slovenskega jezika. Tudi letos se tako na začetnem kot na nadaljevalnem tečaju slovenščine uči po 14 Zagrebčanov, je povedala profesorica Marja Crnković, ki od jeseni 1994 uspešno vodi eno izmed dejavnosti slovenske skupnosti v hrvaški prestolnici. Slovenščine se je sicer v Zagrebu možno učiti na filozofski fakulteti, kjer že več desetletij deluje tudi katedra za slovenski jezik, ter občasno ali ekskluzivno v kakšni izmed šol za tuje jezike. »Zanimanje za slovenski jezik vsekakor je. Vsako leto imamo med 10 in 14 učencev v dveh skupinah, začetni in nadaljevalni. Za več ljudi niti ni prostora v Slovenskem domu. Še nikoli ni bilo učencev premalo,« je dejala Crnkovićeva, ki je sicer profesorica slovenskega jezika in primerjalne književnosti. V Zagreb je prišla pred 33 leti, nekaj časa je delala tudi kot lektorica na zagrebški filozofski fakluteti. Pouk poteka od srede septembra do srede junija, dve šolski uri tedensko za vsako skupino. »Slovenščine se želijo naučiti različni ljudje, tako odrasli kot mladina. Gre za dekleta, ki imajo kakšno ljubezensko zvezo v Sloveniji, ali za ljudi, ki bi se radi zaposlili v Sloveniji kot so zdravniki, zobozdravniki, profesorji glasbe... Zelo različno. Učijo se tudi nekateri, ki imajo sorodstvo v Sloveniji, dedke in babice, niso pa imeli priložnosti, da bi se izpopolnjevali v slovenščini. Sicer pa so potomci Slovencev zelo redki med učenci slovenskega jezika,« je povedala Crnkovićeva. Pojasnila je, da pouk ni organiziran po stopnjah, temveč je odvisen od interesa ljudi. »Pred dvema letoma sem imela skupino, ki je pet let obiskovala pouk in danes odlično govorijo slovenski jezik, obvladajo tako pisavo kot slovnico.« Po potrdilo na ljubljansko filozofsko fakulteto Čeprav se nekateri v Zagrebu učijo slovenščino, da bi potem lahko delali v Sloveniji, po opravljenem pouku v Slovenskem domu ne bodo dobili posebnega potrdila o znanju slovenščine. »Kot veste, potrdilo, pridobljeno na Hrvaškem, v Sloveniji ne velja. Vsi, ki ga želijo pridobiti, morajo opravljati izpit na filozofski fakulteti v Ljubljani.« Slovenski dom organizira pouk slovenskega jezika samostojno, ne da bi sodelovali s kakšno institucijo. Pred leti je bil pouk povezan s slovenskim ministrstvom za šolstvo, poznejših sprememb pa v Zagrebu niso mogli sprejeti, je spomnila Crnkovićeva. O razlogih ni želela govoriti, poudarila pa je, da nič od tega ni vplivalo na izvajanje pouka, ki v Slovenskem domu poteka od leta 1992. »Pomembno je, da učence naučim jezika, ker slovenščina ni tako zelo preprosta, kot se zdi na prvi pogled. Od hrvaščine se močno razlikuje. Slovnica je dokaj zahteva, sicer pa je najtežje spregovoriti. Naglas je drugačen, v slovenščini obstajata ozka in široka glasova ‘e’ in ‘o’, polglasnik, ki ga v slovenščini ne izgovarjamo, glasova ‘l’ in v’. Mislim, da se je lahko naučimo,« je skozi smeh dejala Crnkovićeva. Zaupala je, da se celo njej po več kot treh desetletjih življenja na Hrvaškem včasih zgodi, da se ne more spomniti kakšne slovenske besede, ali ni prepričana, če je kakšna beseda slovenska ali hrvaška, ker so si nekatere tako podobne. Hrvaško-slovenski slovar šele v pripravi Vsi učbeniki, iz katerih se učijo, so z ljubljanske filozofske fakultete. »Na Hrvaškem ni omenjenih učbenikov, ljudje si jih priskrbijo, ko gredo v Ljubljano. Pogrešam pa dober hrvaško-slovenski slovar. Pripravljen je na filozofski fakulteti, vendar še ni izšel. Žepna slovarja nista dovolj, večji pa je starejši in srbohrvaški, ki na nek način ni več sprejemljiv. Ljudje uporabljajo angleško-slovenski slovar,« izpostavlja Crnkovićeva. Poleg jezika se tečajniki učijo tudi slovenske književnosti in kulture. Tudi pri tem kažejo interes za različne stvari, najmanj pa za politiko, poudarja profesorica. »Zanima jih Slovenija kot dežela in njene znamenitosti. Lani smo imeli zaključno potovanje v Ljubljano, udeleženci so bili navdušeni nad strokovnim vodenjem. Naslednji izlet načrtujemo v Postojnsko jamo, ki bi jo učenici radi videli, ali v Maribor. Vzdušje pri urah je zelo prijetno, ker je to drugačne vrste pouk,« je sklenila Crnkovićeva, ki je po pogovoru pohitela k svojim učencem na začetku še ene ure pouka. Slovenščine se želijo naučiti različni ljudje, tako odrasli kot mladina. Gre za dekleta, ki imajo kakšno ljubezensko zvezo v Sloveniji, ali za ljudi, ki bi se radi zaposlili v Sloveniji. Prof. Marija Crnković: »Potomci Slovencev so redki med učenci slovenskega jezika.« 33
Page 1 and 2: REVIJA ZA SLOVENCE ZUNAJ REPUBLIKE
Page 3 and 4: PRVA STRAN VSEBINA Panorama 4 Kako
Page 5 and 6: V ŽARIŠČU Pogovor z ministrom in
Page 7 and 8: V ŽARIŠČU še premisliti,« mini
Page 9 and 10: VELIKI INTERVJU iz Slovenije, saj j
Page 11 and 12: POSLOVNE STRANI Nepremičnine V SiP
Page 13 and 14: KULTURA Nove pridobitve 2001-2011,
Page 15 and 16: KULTURA Oktet 9 vocal playa - glasb
Page 17 and 18: kultura Alpski kvintet Sosedsko gos
Page 19 and 20: KULTURA Kulturni kažipot izbrala M
Page 21 and 22: NE PREZRITE Rodoslovje Zanesljivost
Page 23 and 24: IZOBRAŽEVANJE in znanost Sašo Jez
Page 25 and 26: IZOBRAŽEVANJE in znanost Magdalena
Page 27 and 28: med nami Svetovni slovenski kongres
Page 29 and 30: MED NAMI Rafaelova družba Argentin
Page 31: zamejski dnevnik Slovenci na avstri
Page 35 and 36: ZAMEJSKI DNEVNIK HIT ZIME SKI PASS
Page 37 and 38: Doživimo Slovenijo 37
Page 39 and 40: Doživimo Slovenijo Terme Ptuj - we
Page 41 and 42: ŠPORT Slaviša Stojanovič, selekt
Page 43 and 44: vaša pošta Slovenski otroci na Fi
Page 45 and 46: RESÚMENES Entrevista con el Minist

decembrska Å¡tevilka revije - Urad Vlade Republike Slovenije za ...

Create successful ePaper yourself

Delete template?

Save as template?