decembrska Å¡tevilka revije - Urad Vlade Republike Slovenije za ...

More documents

Recommendations

Info

V ŽARIŠČU Slovenski javnosti se o manjšinah včasih govori zelo na pamet, pavšalno. Vsi so na nek način strokovnjaki. Dejansko pa so pravi problemi, s katerimi se srečujejo manjšine, tudi izseljenci in zdomci, potisnjeni v ozadje. Zanimanje za učenje slovenskega jezika po vsem svetu raste tako hitro, da mu, kar zadeva učitelje, knjige, šolski sistem, ne moremo slediti. To je presenetljivo. nadaljevanje s strani 5 Največji dosežki urada Po ministrovem mnenju je največji dosežek urada skupaj z vlado, kabinetom predsednika vlade in zunanjim ministrstvom delna rešitev krajevnih oznak na južnem Koroškem. Tudi tukaj je bil potreben drugačen pogled. »Več kot 50 let je politika želela vse ali nič. In nismo dobili ničesar,« ugotavlja minister. »Zdaj smo dosegli kompromis, s katerim ni nihče zares zadovoljen, pomeni pa korak naprej. Spremenila se bo klima in prepričan sem, da se lahko tudi v prihodnje nadejamo pozitivnih dogodkov.« Nekatere občine, ki niso med tistimi, ki so dobile napise, namreč sedaj le-te želijo imeti in jih lahko same postavijo. Dr. Jesih je v nadaljevanju pogovora velik pomen pripisal vzpostavitvi dialoga tako s Furlanijo Julijsko krajino kot z Madžarsko, premaknile pa so se tudi nekatere stvari na Hrvaškem. »Gre za to, da ob našem prihodu ni bilo nobenega dialoga oziroma je bil to dialog gluhih. S strpno politiko, dogovarjanjem in dobrimi pripravami smo premaknili stvari tako v mešani komisiji z Madžarsko kot tudi v mešani komisiji s Furlanijo Julijsko krajino, kjer naš urad pokriva posebno omizje za manjšine, za katero pa, moram odkrito povedati, tudi v Sloveniji ni bilo dosti za- Dr. Boris Jesih, državni sekretar na USZS: »Manjšina mora sama na novo opredeliti svoj položaj in vlogo. Nehati mora razmišljati o sebi kot o nekem trpečem delu naroda, ki se mu nenehno dogajajo krivice, temveč se mora videti kot priložnost za boljše življenje v tem prostoru.« nimanja. Včasih smo domnevali, da slovenska država nima kaj sodelovati z regijami ali deželami v sosedstvu. Mislim, da je bilo to napak in da so se oblike sodelovanja, ki so se skozi mandat vzpostavile, izkazale za uspešne in prodorne,« poudarja državni sekretar, ki ocenjuje, da so razmere v zamejstvu nasploh boljše kot pred nekaj leti, čeprav se nekateri, kot pravi, z njim ne bi strinjali. »Mislim, da še nismo dosegli vsega, kar smo si želeli, a premiki so opazni.« Po Jesihovem prepričanju se je spremenila klima, zlasti na Koroškem, spremenil se je odnos do manjšin, ki je bil marsikdaj v preteklosti sovražen ali vsaj manjšini nenaklonjen in je marsikje še danes. »V Furlaniji Julijski krajini, kjer nimajo prav leve vlade, imamo nekoga, ki je zadolžen za manjšinsko šolstvo in meni, da morajo biti vsi v obmejnem prostoru dvojezični. Pred desetimi leti nikakor ne bi pričakovali, da bi katerikoli italijanski politik na tem položaju izjavil kaj takega. Tudi na Madžarskem smo kljub strahu pred novo desno vlado uspeli narediti nekaj korakov naprej.« Naslednjo spremembo, ki bi se morala zgoditi in se na nek način tudi je, je razumevanje tega vprašanja v Sloveniji. »Del tega pogleda, ki smo ga prej predstavili in prenesli tudi na druge resorje, se mora zgoditi še znotraj manjšin,« pravi državni sekretar. »Manjšina mora sama na novo opredeliti svoj položaj in vlogo. Nehati mora razmišljati o sebi kot o nekem trpečem delu naroda, ki se mu nenehno dogajajo krivice, temveč se mora videti kot priložnost za boljše življenje v tem prostoru.« Minister Žekš, ki je na nedavni novinarski konferenci dejal, da za enega največjih uspehov urada šteje dejstvo, da je ta kljub razburkanemu notranjepolitičnemu dogajanju ostal nevtralen, pojasnjuje: »Nevtralen v dveh smislih: eno je to, da so Slovenci po svetu in v zamejstvu politično razdeljeni, kar sicer ni nič narobe, če ne bi ta razdvojenost pri nas v polpreteklem obdobju vodila do sovraštva. Zato smo bili skrajno pozorni, da smo obravnavali vse enakopravno, brez kakih političnih predsodkov. Mislim, da so se stvari tudi zaradi tega nekoliko zgladile. Drugo pa je to, da smo pri domačem delu upoštevali tudi mnenja opozicije, se s predstavniki opozicijskih strank pogovarjali in njihova mnenja upoštevali. Ker problem manjšin in Slovencev po svetu ne sme biti politični problem.« Zanimanje za učenje slovenskega jezika »Zanimanje za učenje slovenskega jezika po vsem svetu raste tako hitro, da mu, kar zadeva učitelje, knjige, šolski sistem, ne moremo slediti. To je presenetljivo,« poudarja minister Žekš, ki to dejstvo povezuje z osamosvojitvijo Slovenije. Po njegovem mnenju se Slovenci po svetu lažje povezujejo z državo, ki obstaja, kot z delom neke pokrajine na goratem Balkanu, kar je bila Slovenija prej. »V brazilskem Sao Paolu, denimo, sem srečal družino, ki se ob sobotah vozi v 400 kilometrov oddaljeno šolo, kjer se učijo slovensko, in to ni osamljen primer,« opiše minister. Glede zamejstva pa je jasen: »Splača se biti Slovenec.« Po njegovih informacijah Slovenci v zamejstvu laže dobijo službo, medtem ko so bili pred 20, 30 leti zaničevani. »Danes so direktorji avstrijskih podjetij v Ljubljani koroški Slovenci in podobno velja za italijanska podjetja.« Slovencem na območju nekdanje Jugoslavije se godi najslabše Zaradi vojn in zgodovinskih razlogov, ki so opustošili območje nekdanje Jugoslavije, tudi tamkajšnji Slovenci živijo v slabih ekonomskih razmerah. Na uradu so jih, kot povesta sogovornika, poskušali predvsem organizirati. Prej namreč niso bili organizirani kot manjšina, ker so bili tam jugoslovanski državljani. »Urad je pomagal organizirati precej društev in jih povezati zveze. Srbija, na primer, pa je sama ustanovila svet, ki vsa ta slovenska društva združuje. Slovencem v bivši Jugoslaviji bo moral urad veliko pozornosti nameniti tudi v naslednjem mandatu. Slovenci po svetu živijo dobro »Slovenci po svetu sodijo v nižji srednji sloj. Razen izjem niso veliki bogataši, živijo pa solidno, ker so, kot vsi Slovenci, pridni, delavni, organizirani in vsak je na svojem področju uspel,« minister strne vtise z obiskov med rojaki po svetu. Po njegovem mnenju ti ljudje ne potrebujejo denarja iz Slovenije, veseli pa so priznanja, prijazne besede. »Če imajo oni slovensko srce in želijo sodelovati s Slovenijo, moramo biti pripravljeni se z njimi povezovati.« Na vprašanje, kako pogosto je obiskoval Slovence po svetu, državni sekretar odgovarja: »Eni bodo rekli preveč, drugi premalo.« Poudarja pa, da članom slovenskih društev po svetu izjemno veliko pomeni, če jih obišče kdo iz Slovenije. »S tega stališča je bilo obiskov premalo, zaradi varčevanja, zlasti kadar gre za čezoceanske države, pa smo morali pri tem imeti pravo mero.« 6
V ŽARIŠČU še premisliti,« minister razkriva načrte po predčasnem mandata. Pri manjšinah pa bo vsekakor ostal državni sekretar, dr. Jesih, ki bo, če ne bo ponovil mandata, nadaljeval raziskovalno delo na Institutu za narodnostna vprašanja. »Kažejo se tudi kakšne druge možnosti, ampak dokler se samo kažejo, so še daleč,« zadržano dodaja. Minister pa v svojem značilnem duhovitem slogu: »Skratka, brezposelna ne bova…« Državni sekretar, smeje: »Vsaj upava!« Kljub temu pa je državni sekretar prepričan, da so v treh letih rojakom po vsem svetu namenili dovolj pozornosti. »Gre za ljudi, ki so v svojih okoljih izredno spoštovani, kar me je na obiskih navdajalo s posebnim zadovoljstvom.« Zaostritev kriterijev za financiranje manjšin »Glavne smernice bi ohranili, hitreje pa bi se lotili nekaterih poenostavitev postopkov in mogoče bolj resno zaostrili kriterije za financiranje manjšin,« dr. Jesih odgovarja na vprašanje, kaj bi v morebitnem novem mandatu naredil drugače. Z zaostritvijo kriterijev nima v mislih povečevanja ali zmanjševanja finančnih sredstev, temveč nadzor, da bi bila pomoč Republike Slovenije porabljena prav za tiste projekte, ki jim je namenjena. Po ministrovem mnenju so v dosedanjem mandatu precej časa porabili, da so se z zadevami seznanjali. Tudi sam bi se v primeru novega mandata zavzel za drugačen sistem financiranja, toda: »Manjšine morajo biti večinsko financirane od držav, v katerih živijo, plačujejo davke, volijo in dokler jih države ne podpirajo dovolj, jim Slovenija pač pomaga.« Minister poudarja, da bi Slovenija seveda posamezne projekte podpirala, zlasti kadar bi šlo, kot dodaja državni sekretar, za strokovno pomoč, na primer za učitelje, ki jih v Avstriji primanjkuje, za glasbeno šolo in podobno. »Razmišljati bo treba tudi o generaciji, ki je v svet odhajala v 60- ih letih in se postopoma upokojuje. Številni imajo že vnuke, večinoma ne govorijo več slovensko, doma so si naredili hiše in ne vedo, kaj naj storijo,« opozarja državni sekretar in ob tem spomni na predsodek, ki bi ga bilo treba raziskovati: »Vsi mislimo, da se ne bo nihče vrnil domov, kar pa ni res. V Kanadi, denimo, sem srečal ljudi z Bovškega, ki razmišljajo, da se bodo, ko se upokojijo, vrnili v Slovenijo.« Sicer pa bi minister Žekš svojemu nasledniku svetoval predvsem mirne živce, ker je treba z manjšinami lepo delati, včasih se je z njimi, podobno kot s Slovenci nasploh, težko pogovarjati. Po volitvah akademsko delo »Imam nekaj možnosti, da se vrnem na univerzo ali na kakšen institut. Eno je univerza v Novi Gorici, drugo je medicinska fakulteta ali akademija. Moral bi Minister izreka občudovanje, državni sekretar zahvalo Ob zaključku mandata in pričujočega pogovora je minister slovenskim rojakom zaželel vse najboljše in izrazil občudovanje, da je slovenska zavest pri njih večja kot je tukaj. »Zanje je Slovenija nekaj sijajnega, lepega, kar tudi je, vendar mi iz bližine tega ne vidimo. Če človek od daleč pogleda, najbrž drugače vidi,« pove minister. Državni sekretar pa se jim poleg tega zahvaljuje, da so ga obogatili, prispevali k temu, da se tudi sam, čeprav ni bil nikoli brezbrižen do tega, počuti Slovenec in to občuti kot kvaliteto. »Od vsepovsod, tudi od tam, kjer so včasih mislili, da nisem njihov prijatelj, sem odšel kot prijatelj, oziroma sem tam pustil prijatelje. In v današnjem času reči, da si pridobil veliko prijateljev, je posebno žlahtna stvar,« poudari državni sekretar. Na spletni strani www.slovenci.si smo ustvarili spletno skupnost, v kateri bomo lahko izmenjali številne uporabne informacije in nasvete. Prijava je preprosta, zato se nam pridružite v čim večjem številu. www.slovenci.si 7
Page 1 and 2: REVIJA ZA SLOVENCE ZUNAJ REPUBLIKE
Page 3 and 4: PRVA STRAN VSEBINA Panorama 4 Kako
Page 5: V ŽARIŠČU Pogovor z ministrom in
Page 9 and 10: VELIKI INTERVJU iz Slovenije, saj j
Page 11 and 12: POSLOVNE STRANI Nepremičnine V SiP
Page 13 and 14: KULTURA Nove pridobitve 2001-2011,
Page 15 and 16: KULTURA Oktet 9 vocal playa - glasb
Page 17 and 18: kultura Alpski kvintet Sosedsko gos
Page 19 and 20: KULTURA Kulturni kažipot izbrala M
Page 21 and 22: NE PREZRITE Rodoslovje Zanesljivost
Page 23 and 24: IZOBRAŽEVANJE in znanost Sašo Jez
Page 25 and 26: IZOBRAŽEVANJE in znanost Magdalena
Page 27 and 28: med nami Svetovni slovenski kongres
Page 29 and 30: MED NAMI Rafaelova družba Argentin
Page 31 and 32: zamejski dnevnik Slovenci na avstri
Page 33 and 34: ZAMEJSKI DNEVNIK Slovenščina v Sl
Page 35 and 36: ZAMEJSKI DNEVNIK HIT ZIME SKI PASS
Page 37 and 38: Doživimo Slovenijo 37
Page 39 and 40: Doživimo Slovenijo Terme Ptuj - we
Page 41 and 42: ŠPORT Slaviša Stojanovič, selekt
Page 43 and 44: vaša pošta Slovenski otroci na Fi
Page 45 and 46: RESÚMENES Entrevista con el Minist

decembrska Å¡tevilka revije - Urad Vlade Republike Slovenije za ...

You also want an ePaper? Increase the reach of your titles

Delete template?

Save as template?