decembrska Å¡tevilka revije - Urad Vlade Republike Slovenije za ...

More documents

Recommendations

Info

ŠPORT Fredi Radojkovič, trener rokometnega kluba Cimos Koper Mož mirnih živcev meri visoko Fredi Radojkovič je v svoji drugi sezoni v dvorani Bonifika rumenomodro barko popeljal do največjega uspeha v zgodovini kluba. Cimos je osvojil t. i. trojno krono in Koper je dokončno postal rokometno mesto. Peter Zalokar, Delo Pred dvema letoma, ko je na klopi koprskih rokometašev zamenjal bolj znanega trenerja Matjaža Tominca, so le redki poznali ime in delo Fredija Radojkoviča. Omembe vrednih uspehov ni imel. Nekdanji rokometaš je bil trener v Izoli, od koder tudi prihaja, velik del kariere pa služboval čez mejo v Italiji pri tamkajšnjih rokometnih nižjeligaših. Veljal je za prijaznega in zgovornega možakarja, ki se ga je držal dober sloves zaradi dela z mladimi. Ko je stopil v čevlje Tominca, nekdanjega selektorja, ki je s Cimosom osvojil dva pokala Slovenije in slovenski superpokal, je marsikdo dvignil obrvi, večina pa je menila, da je samo začasna rešitev, dokler vodstvo kluba ne najde večji trenerski kaliber. A rešitev v sili se je izkazala za precej bolj dolgoročno … Cimos s »trojno krono« V bistvu je šlo za zadetek v polno. Radojkovič je namreč v svoji drugi sezoni v dvorani Bonifika rumeno-modro barko popeljal do največjega uspeha v zgodovini kluba. Cimos je osvojil t. i. trojno krono – prvič je postal slovenski prvak, tretjič osvojil pokal in se okitil s prvo evropsko lovoriko – zmago v pokalu challenge, kjer je v finalu ugnal Benfico. Koper je dokončno postal rokometno mesto in Cimos je zasenčil tamkajšnje nogometaše, košarkarje, vaterpoliste … Čez poletje v klubu niso stali križem rok in so pripeljali nekaj obetavnih okrepitev. To jesen zelo dostojno zastopajo slovenski rokomet v prestižni ligi prvakov, dobro jim gre tudi v državnem prvenstvu, kjer pa plačujejo davek naporne sezone in se ubadajo z obilico poškodb. Kljub temu merijo na ubranitev obeh domačih naslovov in ponoven nastop v ligi prvakov, kjer jim je tokrat domet vsaj osmina finala. Da se lahko merijo z vsakim, so med drugim pokazali na tekmi proti Hamburgu, ki so ga v drugem polčasu povsem zasenčili in le smola (ter pomoč sodnikov) jim je preprečila senzacijo proti nemškemu prvaku. Le vrhunski spektakli polnijo tribune Radojkovič ni skrival ponosa, ko je maja letos pri 44 letih prišel do prve lovorike v karieri. In to kar treh. Ko je prišel na Bonifiko, kajpak ni mogel pričakovati, da se bo zgodba začela tako ugodno razpletati, čeravno ni bil preskromen. »Upravi sem takoj povedal, da ne želim biti dežurni gasilec. Vedel pa sem, da se moram dokazati. Želja je bila, da skupaj spet nekaj osvojimo in prva lovorika je končno prišla. Ni bilo lahko. Skeptikom, ki niso verjeli vame in v ekipo, smo dokazali, da smo iz pravega testa,« je na pretekle dosežke ponosen Radojkovič, profesor telesne vzgoje, ki je prepričan, da je Cimos v kratkem času – v prvo ligo se je uvrstil šele pred desetimi leti (!) - pognal dovolj globoke korenine, da bo ostal pomemben član športne družine na Obali: »Sponzor veliko vlaga, tudi v mlade. Težko je iz lastne šole črpati igralce, a tu je vendarle nekaj domačih nosilcev igre, ki so tudi reprezentanti. Vedeti pa moramo, da vrhunski klubi niso sestavljeni zgolj iz domačih igralcev.« Hkrati je kot človek, ki je videl že precej sveta, tudi izrazil razočaranje, ker tribune Bonifike pogosto samevajo, če ne gre za vrhunski spektakel: »Ne gre le za rokomet. Takšna je žal kultura. Na zahodu je drugače. Na športna prizorišča se ljudje pridejo sprostit, družit, uživat. Pri nas tega ni. Če ni vrhunskega dogodka, ljudje ne pridejo. Športa ne jemljejo kot sprostitve, ampak kot stres, pa čeprav je to v bistvu zgolj igra in kot tako ga je treba jemati.« V Kopru je kar sedem slovenskih igralcev, ki si lahko obetajo nastop na januarskem evropskem prvenstvu v Srbiji, med tujci pa izstopa predvsem Milorad Krivokapić, Srb z madžarskim potnim listom in nečak Slovanove legende Radivoja, ki je strah in trepet obramb v Sloveniji in tudi v Evropi. V zadnjem času je bila v Sloveniji domača stroka nekoliko podcenjena, Radojkovič pa je pokazal, da se lahko tudi z domačim strokovnjakom pride visoko. »Pri nas je veliko trenerjev, tudi mladih, ki bi lahko delali v vrhunskih klubih,« meni Radojkovič, čigar sin Luka igra rokomet za italijanskega prvoligaša iz Trsta. Rokomet je precej trda in neizprosna igra, v kateri ne manjka ljudi s kratko zažigalno vrvico. Tako je tudi v Kopru. A tam je še najbolj hladnokrven tisti, od katerega bi to najmanj pričakovali in ima najbolj stresno službo. Radojkovič v dramatičnih končnicah deluje umirjeno kot na nedeljskem sprehodu v parku. Vliva mirnost in preudarnost, kar očitno njegovim igralcem ustreza. »Nikar ne mislite, da v meni ne vre. Ampak tak je moj način vodenja. Hočem, da igralci v meni vidijo mirnost, da se vsakič lahko prepričajo, da jim zaupam tudi v najbolj kritičnih trenutkih. So iz mesa in krvi in takšne stvari čutijo,« je razložil in priznal, da je zelo težko igrati v ritmu sreda-sobota: »Imamo strašen spored tekem in potovanj. Ni časa za obnovo energije. Vendar nas naprej žene motiv. Še vedno smo lačni zmag!« 42
vaša pošta Slovenski otroci na Finskem spoznali Kekca Združenje staršev slovenskih otrok na Finskem je ob sodelovanju z veleposlaništvom Slovenije v Helsinkih in podpori prijateljev Finske in Slovenije v okviru programa dejavnosti Združenja staršev slovenskih otrok zadnjo oktobrsko soboto na slovenskem veleposlaništvu v Helsinkih pripravilo redno srečanje in delavnico, namenjeno slovenskim otrokom in staršem, ki živijo na Finskem in v Estoniji. Tokratna delavnica, ki so jo sicer skupaj osmislile v Helsinkih živeče Slovenke, je bila zelo ustvarjalna, o čemer pripovedujejo tako lepi »Kekčevi klobuki«, ki so jih po pripravljenih vzorcih skupaj izdelovali tako otroci kot starši, kot slastni gorenjski in koroški žganci z ocvirki, s katerimi so se okrepčali po ustvarjalnem delu. Otroci in starši so si pred začetkom delavnice ogledali nekaj odlomkov iz filma Srečno, Kekec, kjer so tudi dobili dodaten navdih za delo. Dušan slovenske mezzosopranistke Tine Šilc in srbskega pianista Nemanje Omanovića. Program sta povezovala španska igralca Javier Ortiz in Alberto Basas, ki sta slovensko glasbeno izročilo 19. stoletja španskemu občinstvu predstavila na poživljajoč način. Tovrstni repertoar je tako za Muzej romantične umetnosti kot za občinstvo brez dvoma predstavljal veliko novost, ki so jo Španci sprejeli z odprtimi rokami, bučnim aplavzom ter obilico navdušenja nad lepoto slovenskega glasbenega ustvarjanja iz obdobja Franceta Prešerna in njegovih naslednikov, ki so odločilno vplivali in prispevali k utrditvi slovenske kulturne in narodne zavesti v 19. stoletju. Koncert je z neprecenljivo pomočjo španskega državnega Muzeja romantične umetnosti, ki je slovenski repertoar vključilo v redni program muzejskih koncertov v septembru 2011, organiziralo Kulturno društvo Triglav v sodelovanju s španskim Kulturnim društvom Elvalorylarisa. (T. Š.) Sloveniji in katere so znamenitosti Nazarij ter Savinjske doline. Teden je bil zanimiv, pester in vesel. Učenci so se veliko novega naučili in spletli slovenske prijateljske vezi. Slovo je bilo za marsikoga žalostno, vendar smo veseli, da smo se lahko družili in se spoznali, za kar velja velika zahvala financerju projekta Uradu Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu, državnemu sekretarju dr. Borisu Jesihu, ki nas je na zaključni prireditvi tudi obiskal, Osnovni šoli Nazarje ter družinam, ki so nas sprejele v domača ognjišča. (Anja Dobrovc, Učiteljica dopolnilnega pouka slovenščine v Švici, Kneževini Liechtenstein in na Predarlskem) Vseslovensko srečanje v Pulju Že osmič zapovrstjo so se predstavniki slovenskih društev na Hrvaškem zbrali na letnem srečanju, ki ga je tokrat organiziralo Slovensko kulturno društvo Istra iz Pulja in tako med drugim zaznamovalo deseto obletnico ustanovitve. Organizatorji so začetek srečanja načrtovali v Grožnjanu, majhnem, Jovanovič, v Helsinkih živeči Slovenec, pa nam je predstavil zgodbo o simbolu Kekec ter nas hkrati seznanil, da je Kekec v letih od nastanka prvega filma o pogumnem dečku skozi uporabo imena v gospodarstvu – vsi poznamo pašteto Kekec – kulturi in tudi širše, postal ena od »zaščitnih« in prepoznavnih slovenskih blagovnih znamk. Veleposlanik Kajzer je ob tej priložnosti izrazil tudi čestitke ob dnevu reformacije ter se zahvalil vodstvu Združenja staršev slovenskih otrok na Finskem za organizacijo delavnice ter srečanja, s katerim dajemo možnost ohranjanja vezi s slovenskim jezikom ter domovino Slovenijo. Ob tem je ponovil, da si želi, da bi veleposlaništvo Slovenije na Finskem poleg uradnega diplomatskega predstavništva Republike Slovenije dejansko postalo tudi mesto za ustvarjalna srečanja in delavnice, in za druženja Slovencev ter vseh prijateljev Slovenije ob vseh pomembnejših priložnostih. (USZS) Slovenski samospevi 19. stoletja v madridskem Muzeju romantične umetnosti Zadnjo septembrsko soboto je v koncertni dvorani madridskega Muzeja romantične umetnosti, ki deluje pod okriljem španskega ministrstva za kulturo, potekal koncert slovenskega samospeva 19. stoletja. Enourni program komornega koncerta za glas in klavir je zajemal skladbe slovenskih skladateljev Kamila Maška, Davorina Jenka, Frana Serafina Vilharja, Benjamina Ipavca, Frana Gerbiča in tudi Antona Foersterja v izvedbi dveh mladih glasbenikov, Moj in tvoj kraj ob 20-letnici samostojne Republike Slovenije V tednu od 9. do 15. oktobra 2011 sva učiteljici Anja Dobrovc in Simona Gotal v okviru projekta Moj in tvoj kraj ob 20-letnici samostojne Republike Slovenije spremljali 18 učencev dopolnilnega pouka slovenščine iz Švice, Kneževine Liechtenstein in s Predarlskega, ki ga organizira Ministrstvo za šolstvo in šport Republike Slovenije. Skupaj smo obiskali Slovenijo, natančneje Osnovno šolo Nazarje. V nedeljo zvečer smo se v Zürichu vkrcali na vlak, ki nas je popeljal do Ljubljane. Snidenje z vrstniki iz Nazarij je bilo veselo, saj smo se nekateri poznali že od lani, ko so pevci z Osnovne šole Nazarje gostovali v Švici. Skupaj smo si ogledali slovensko prestolnico, se povzpeli na Stolp piskačev in odšli proti Nazarjam. Na spoznavnem večeru so gostitelji sprejeli svoje goste in jih za teden dni »posvojili«. Poleg druženja ob športnih igrah in raziskovanja podzemlja premogovnika Velenje so učenci v okviru šole v naravi spoznali še, kako poteka pouk v slikovitem mestecu v notranjosti severne Istre, mestu umetnikov, kot ga imenujejo. Ogledu grožnjanskih znamenitosti in prostorov društva v Pulju ter razstave slik umetnika Roka Zelenka je sledil družaben večer, ki se je začel s kratkim kulturnim programom. Nastopila sta zbor in skupina Encijan, ki delujeta pri puljskem slovenskem društvu. Občinstvo je nagovoril tudi predsednik Zveze slovenskih društev na Hrvaškem Darko Šonc, ki je med drugim dejal, da so za tako srečanje potrebni trije dejavniki: manjšina, organizirana v društvih, združenih v krovno organizacijo, finančna pomoč Urada vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu, za kar se je v imenu Slovencev na Hrvaškem Uradu in vladi RS prisrčno zahvalil. Ob desetletnici ustanovitve društva so gostitelji pripravili tudi zelo odmevno razstavo plakatov s fotografijami in zapisi o najpomembnejših dogodkih v desetletnem delovanju društva ter izdelkov članic kreativne delavnice. Na vrhuncu zabave je predsednica puljskega društva predstavila glavno organizatorico in sploh osebo, ki je celoten program zamislila, ga podrobno načrtovala in koordinirala, poslovno sekretarko Jasmino Ilić Draković. Nasvidenje torej na naslednjem srečanju v – kje, pa bo znano po seji skupščine! (Klaudija Velimirović, predsednica SKD Istra) Vabimo vas k sooblikovanju naše revije. Na naslovu vasa.posta@sloveniatimes.net pričakujemo zanimive utrinke iz življenja Slovencev po svetu. Vašo pošto sprejemamo tudi na naslovu Slovenija danes, Trg MDB 12, 1000 Ljubljana, Slovenija. 43
Page 1 and 2: REVIJA ZA SLOVENCE ZUNAJ REPUBLIKE
Page 3 and 4: PRVA STRAN VSEBINA Panorama 4 Kako
Page 5 and 6: V ŽARIŠČU Pogovor z ministrom in
Page 7 and 8: V ŽARIŠČU še premisliti,« mini
Page 9 and 10: VELIKI INTERVJU iz Slovenije, saj j
Page 11 and 12: POSLOVNE STRANI Nepremičnine V SiP
Page 13 and 14: KULTURA Nove pridobitve 2001-2011,
Page 15 and 16: KULTURA Oktet 9 vocal playa - glasb
Page 17 and 18: kultura Alpski kvintet Sosedsko gos
Page 19 and 20: KULTURA Kulturni kažipot izbrala M
Page 21 and 22: NE PREZRITE Rodoslovje Zanesljivost
Page 23 and 24: IZOBRAŽEVANJE in znanost Sašo Jez
Page 25 and 26: IZOBRAŽEVANJE in znanost Magdalena
Page 27 and 28: med nami Svetovni slovenski kongres
Page 29 and 30: MED NAMI Rafaelova družba Argentin
Page 31 and 32: zamejski dnevnik Slovenci na avstri
Page 33 and 34: ZAMEJSKI DNEVNIK Slovenščina v Sl
Page 35 and 36: ZAMEJSKI DNEVNIK HIT ZIME SKI PASS
Page 37 and 38: Doživimo Slovenijo 37
Page 39 and 40: Doživimo Slovenijo Terme Ptuj - we
Page 41: ŠPORT Slaviša Stojanovič, selekt
Page 45 and 46: RESÚMENES Entrevista con el Minist

decembrska Å¡tevilka revije - Urad Vlade Republike Slovenije za ...

You also want an ePaper? Increase the reach of your titles

Delete template?

Save as template?