pripetem *.pdf dokumentu - Gospodarska zbornica Slovenije

10 GZS Glas Gospodarstva / maj 2010
Glas Gospodarstva / maj 2010
GZS 11
MALO DELO
Velika uganka
Vesna Uršič se v Pravni službi GZS ukvarja predvsem
z gospodarskim in davčnim pravom.
Vesna Uršič, samostojna pravna svetovalka v Pravni službi GZS, vesna.ursic@gzs.si
Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve je marca predstavilo
predlog zakona o malem delu – delu specifičnih skupin prebivalstva za
opravljanje priložnostnega, občasnega dela, zato naj bi bilo tudi davčno
ugodneje obravnavano. Pa je res tako
Malo delo bodo po predlogu ministrstva
za delo lahko opravljali študenti, dijaki,
upokojenci, pa tudi brezposelni, vendar le 14
ur na teden. Za študente in dijake naj ne bi
veljala tedenska omejitev, temveč je določen
letni fond, in sicer 728 ur, kar pomeni okrog
štiri mesece. Predlagatelj je predvidel tudi minimalno
in maksimalno plačilo za malo delo,
in sicer minimalno 3,50 evra bruto na uro,
kot najvišji možni zaslužek pa je določil šest
tisoč evrov bruto na letni ravni. Omejeno je
tudi število delavcev, ki jih za malo delo lahko
najame delodajalec: 30 odstotkov redno zaposlenih,
če ima delodajalec že več kot 10 zaposlenih
za nedoločen čas s polnim delovnim časom,
oziroma dva delavca za malo delo, če ima
delodajalec do devet redno zaposlenih. Podjetniki,
ki nimajo zaposlenih delavcev, bodo
lahko zaposlili dva delavca za malo delo.
Predvidene so tudi nove in večje dajatve od
malega dela: delodajalci naj bi plačali 14,53
odstotka od bruto prejemka, delavci, ki opravljajo
malo delo, pa 14,97 odstotka iz bruto
prejemka. Skupaj naj bi torej šlo v proračun in
v obe blagajni – zdravstveno in pokojninsko –
29,5 odstotka bruto plačila.
GZS: Prenova študentskega
dela je potrebna, vendar …
GZS je v zvezi z zdaj veljavno ureditvijo študentskega
in dijaškega dela opozarjal, da zaradi
nesorazmerno ugodnejše davčne obravnave
pomeni resno konkurenco drugim oblikam
zaposlitve. Poslovni subjekti, ki ga uporabljajo,
imajo nižje stroške dela kot konkurenca, ki
ima stalno zaposlene. Zato še vedno menimo,
Gospodarske družbe in podjetniki glede na
velikost, 2008
Družbe/Podjetniki
Zaposleni
Velikost Število Delež v % Število Delež v%
GOSPODARSKE DRUŽBE
Mikro 48.070 92,4 135.863 26,6
Majhno 2.390 4,6 79.096 15,5
Srednje 763 1,5 79.814 15,6
Veliko 774 1,5 215.980 42,3
Skupaj 51.997 100 510.754 100
SAMOSTOJNI PODJETNIKI
Majhni 67.210 100 62.385 98,4
Srednji 12 0 986 1,6
Veliki - - - -
Skupaj 67.222 100 63.371 100
da je treba študentsko delo korigirati in smo
napoved vlade o omejitvi tega tudi pozdravili.
Hkrati pa smo ob tem poudarjali tudi pozitivne
vidike. Tako delovnopravna ureditev študentskega
dela kot tudi administrativni postopki
od pojava potrebe do najetja študenta ali dijaka
so delodajalcem ponujali dobre možnosti prožnega
zaposlovanja. Postopki so preprosti. Študentski
servisi so se razvili v dinamično spletišče
ponudbe in povpraševanja za raznovrstna
dela: od proizvodnje do intelektualnih storitev.
Zdajšnji predlog zakona o malem delu določa
številne in stroge omejitve možnosti opravljanja
malega dela, ki de facto onemogočajo ne
samo študentsko delo, kot ga poznamo danes,
temveč jemljejo gospodarstvu možnost fleksibilnega
urejanja delovnega procesa. Zmanjšanje
prožnosti za gospodarstvo zanesljivo pomeni
manj dela tudi za redno zaposlene.
V nadaljevanju obravnavam glavne pripombe
GZS k posameznim določbam.
14-urni tednik
Predlog zakona določa, da lahko upokojenci
in brezposelni kot malo delo opravljajo le
delo v obsegu največ 14 ur na teden. S takšno
omejitvijo se onemogoča glavni smisel vključevanja
upokojenih oseb na trg dela, to je za
nadomeščanje začasno odsotnega delavca.
Omejitev glede na število
redno zaposlenih
Predlog zakona o malem delu določa omejitev
dovoljenega števila malih delavcev glede
na število redno zaposlenih. Pri delodajalcu,
ki ima do devet redno zaposlenih, lahko malo
delo opravljata dva upravičenca.
V Sloveniji je približno 93 odstotkov vseh poslovnih
subjektov mikro podjetij, ki imajo do
devet zaposlenih.
UGANKA ŠT. 1
Majhna turistična agencija bo za
prvomajske praznike angažirala
okrog 80 turističnih vodnikov za
najrazličnejše destinacije in različne
dolžine izletov – od enodnevnih
do 14-dnevnih. Kot delavce
za malo delo bi želela zaposliti 10
upokojenih profesorjev geografije
in zgodovine za tedenske izlete
v Grčijo, Italijo, Francijo in tako
dalje.
Ali lahko
Takšno merilo posega v možnost organiziranja
delovnega procesa ravno pri tej vrsti
družb. Glavna odlika in predvsem zahteva za
uspešno poslovanje in preživetje mikro družb
je velika prilagoditvena sposobnost.
UGANKA ŠT. 2
Proizvodno podjetje A najame
podjetje B, ki se ukvarja s trženjem,
za promocijo novega
proizvoda. Podjetje B s tremi zaposlenimi
strokovnjaki s področja
trženja pripravi celoten marketinški
projekt, ki med drugim vključuje
tudi predstavitev in brezplačno
razdeljevanje vzorcev novega
izdelka v trgovinah. Za takšno
obliko pospeševanja prodaje bi za
območje vse Slovenije potrebovali
30 študentov ali dijakov za dva
dni.
Ali jih lahko zaposli prek napotnice
Omejitve cene malega dela
Zakon regulira minimalno plačilo za uro opravljenega
dela in najvišji dovoljeni dohodek na letni
ravni. Prejemek oziroma cena dela je odvisna
od zahtevnosti dela, ki bi ga nekdo opravil na tak
način. V tržnem gospodarstvu se cene oblikujejo
v skladu s ponudbo in povpraševanjem, ne
pa z administrativnim predpisom. Ne glede na
namene zakonodajalca o takšni določitvi najnižjega
in najvišjega plačila za opravljeno uro dela
je določba s sistemskega vidika družbenega sistema
v Sloveniji neposrečena.
Administracija – glavna
prednost je odpravljena
S predlogom zakona o malem delu se povečujejo
administrativni koraki, ki so pogoj
za zakoniti začetek dela. Določen je obligatoren
podpis napotnice delodajalca, delavca
in potrdilo organizacije, ki delo posreduje,
pred začetkom opravljanja dela. Nadzornikom
in izvajalcem predpisuje obveznosti o
ugotavljanju primernosti delodajalca in delojemalca,
vodenjem evidenc in statistik. V
evidenco o malem delu naj bi se vpisovali
podatki o opisu del, pridobljenih izkušnjah
in neformalnih znanjih v okviru opravljenega
malega dela. Vsi ti podatki so dinamična
kategorija, ki se dnevno spreminjajo, zato so
v praksi neosveženi, pavšalni in pomenijo
administriranje, ki je samo sebi namen.
Predlog zakona o malem delu predpisuje, da
se ne sme izdati napotnice tistemu delodajalcu,
ki ima neporavnane obveznosti iz malega
dela. Opozarjamo, da je takšen pogoj v praksi
pri delodajalcih z več sto zaposlenimi in
poslovnimi enotami po vsej Sloveniji skoraj
nemogoče preverjati. Med delavcem, ki opravlja
malo delo, in delodajalcem se vzpostavi
pogodbeni odnos, na podlagi katerega delodajalec
plača delavcu za opravljeno malo
delo na njegov račun. Za ugotavljanje izpolnjevanja
tega pogoja bo morala organizacija
pridobivati potrdila ali od delodajalcev ali
delavcev o plačilu. Takšna določba je povsem
nerazumna, posebej v primerjavi z ureditvijo
delovnega razmerja, kjer stopata delodajalec
in delavec v veliko kompleksnejši odnos. Zakon
o delovnih razmerjih ne določa omejitev
novega zaposlovanja v primeru neplačanih
plač delavcem, prav tako ni omejitev niti za
zaposlovanje po začetku stečajnega postopka.
Kazenske določbe
Za kršitev določb zakona o malem delu je
predviden prekrškovni postopek, predpisane
pa so izjemno visoke kazni. Ravno zaradi
vrtoglavo visokih kazni menimo, da je posebnega
pomena, da se pripravi jasen zakon,
ki natančno definira, kaj je malo delo, saj je
predvsem v luči številnih omejitev težko razbrati,
kaj je sploh dovoljeno opravljati v obliki
malega dela. Nejasni zakoni in možnost
več različnih interpretacij vodi v arbitratnost
nadzornih organov in povzroča veliko pravno
nevarnost za poslovne subjekte.
Predlog zakona predpisuje globo 15 tisoč
evrov za pravno osebo, ki omogoči opravljanje
malega dela upravičenca brez ustrezne
napotnice pooblaščene organizacije za
posredovanje malega dela. Zakon pri tem
ne pojasni dovolj natančno, kaj pomeni
opravljanje dela brez ustrezne napotnice.
Tako na primer lahko nekdo opravlja delo
na podlagi pogodbe o delu (če želi opraviti
delo, ki presega omejitve malega dela), za
katero pa obligacijski zakonik ne določa pisne
oblike.
Predlog zakona o malem delu določa kot obvezen podatek
““
na napotnici tudi vrsto dela, ki se bo opravilo, in potrebne
izkušnje oziroma kompetence, podatke o predvidenem malem
delu v urah in podobno. Glede na osnovno omejitev,
da gre za dela, ki se opravljajo manj kot 14 ur na teden,
pomenijo vsi navedeni podatki nepotrebne administrativne
ovire.
Malo delo – win:win situacija
V podjetjih je opravljanje dejavnosti dinamično,
potreba po občasnih novih delovnih močeh
pa dejstvo in realnost. Na GZS nenehno
opozarjamo, da so pravne oblike opravljanja
dela, kot jih pozna ZDR, za občasna in začasna
dela povsem neprimerne, saj so administrativno
zahtevne in drage.
Država bi morala takšno obliko dela, ki je
preprosto realnost, prepoznati in urediti
tako, da bo upoštevala v prvi vrsti značilnosti
in organizacijske danosti delovnega procesa,
na drugi strani pa potrebe teh skupin
ljudi, ki nočejo stalne zaposlitve. Le tako je
mogoče pripraviti dober zakon, ki bo zaživel
v praksi. Neživljenjski predpisi povzročajo
na trgu težave, neenakost med poslovnimi
subjekti, predvsem pa jih je nemogoče
nadzirati.
Zdajšnji predlog zakona o
““
malem delu onemogoča ne
samo študentsko delo, kot
ga poznamo danes, temveč
jemlje gospodarstvu možnost
fleksibilnega urejanja
delovnega procesa.
Menimo, da bi v podjetjih lahko dosegali boljše
poslovne rezultate, če bi bilo mogoče dodatnega
delavca angažirati takoj, ko bi ga potrebovali,
brez nepotrebnih administrativnih
opravkov, in se raziti, ko se izkaže, da potrebe
po delu ni več. Ne nazadnje gre za skupine, ki
ne vstopajo na reden trg dela, temveč iščejo
priložnost za dodatni zaslužek, poleg svoje
primarne dejavnosti – šole, študija ali iskanja
redne zaposlitve.