pripetem *.pdf dokumentu - Gospodarska zbornica Slovenije

36 svetovalec Glas Gospodarstva / maj 2010
Glas Gospodarstva / maj 2010
svetovalec 37
Labirint paragrafov
SPREJETI PREDPISI
dostopni tudi na www.uradni-list.si
(od 10. marca 2010 do 10. aprila 2010)
Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o javnem
naročanju (ZJN – 2B)
Državni zbor RS je na svoji seji dne 3. marca 2010 sprejel zakon o
spremembah in dopolnitvah zakona o javnem naročanju (ZJN-2B).
Poleg tega je državni zbor na isti seji sprejel tudi zakon o spremembah
in dopolnitvah zakona o javnem naročanju na vodnem, energetskem,
transportnem področju in na področju poštnih storitev (ZJNVE-
TPS).
Cilj obeh zakonov je doseči bolj učinkovito in pregledno javno naročanje,
uskladitev nacionalne zakonodaje z evropskim pravnim
redom s področja pravnega varstva v postopkih javnega naročanja,
odpreti trg javnih naročil širšemu krogu potencialnih ponudnikov
s ciljem doseganja večje kakovosti za isti denar (value for money)
ter omogočiti lažji dostop malim in srednje velikim podjetjem do
tega trga, kar jim lahko v času finančne krize omogoči preživetje.
Ena od ključnih sistemskih sprememb je ureditev finančne discipline
v postopkih javnih naročil, kjer ponudnik nastopa s podizvajalci.
Ponudnik mora tako v svoji ponudbi navesti ne le podizvajalca,
s katerim bo nastopal pri izvedbi predmetnega naročila,
temveč tudi podatke o delu naročila, ki ga bo izvedel podizvajalec
– predmet, količina, vrednost ter kraj in rok izvedbe storitve ali
gradnje oziroma dobave blaga. Kot obvezna sestavina pogodbe
med naročnikom in izbranim ponudnikom, ki v javnem naročilu
nastopa s podizvajalcem, se določata pooblastilo ponudnika in soglasje
podizvajalca, na podlagi katerih lahko naročnik opravljena
in prevzeta dela oziroma dobave plača neposredno podizvajalcu
(asignacija). Poleg zgoraj omenjenega pooblastila in soglasja mora
pogodba o izvedbi javnega naročila vsebovati tudi vrednost celotnega
javnega naročila in rok veljavnosti pogodbe.
Sprejeta novela prinaša med drugim novost, da naročnikom pod
20 tisoč evri (blago in storitve) in 40 tisoč evri (gradnje) ne bo
treba izpeljati postopka javnega naročanja, temveč bodo za ta naročila
vodili le evidenco; odpravlja se postopek zbiranja ponudb,
ki ga bo zamenjalo »naročilo male vrednosti«, zato bo za naročila
blaga in storitev od 20 tisoč do 40 tisoč evrov in naročila gradenj
od 40 tisoč do 80 tisoč evrov treba na Portalu javnih naročil objaviti
obvestilo o naročilu male vrednosti.
Nadaljnja sprememba zakona se nanaša na obveznost opravljanja
strokovnega izpita iz javnega naročanja za tiste zaposlene, ki pri
naročniku izvajajo postopke javnega naročanja nad 40 tisoč evri
(blago in storitve) oziroma nad 80 tisoč evri (gradnje). Za izvajanje
in odločanje v postopku oddaje naročila male vrednosti opravljanje
izpita ne bo potrebno. Uvajanje strokovnega izpita se utemeljuje
s potrebo po zagotavljanju višje ravni znanja in usposobljenosti
izvajalcev postopkov javnega naročanja.
V postopku javnega naročanja odločanje o ponudbah temelji na
ceni ali na ceni in drugih merilih, kot so kakovost, življenjski cikel
izdelka, storitve oziroma gradnje, tehnične prednosti, estetske
in funkcionalne lastnosti, rok dobave in podobno. Doslej veljavni
zakon je v primeru ekonomsko najugodnejše ponudbe določal, da
mora biti delež cene, ne glede na vrsto in vrednost drugih meril, najmanj
60 odstotkov. Ta zahteva po minimalnem razmerju med ceno
in preostalimi merili se je v praksi večkrat izkazala za problematično,
saj daje ceni večji pomen kot kakovosti, s čimer se slovenska
zakonodaja odmika od evropskega pravnega reda, ki te omejitve ne
pozna. Zakon to anomalijo odpravlja, določitev meril in ponderjev
ter s tem povezano odgovornost pa prepušča naročniku.
Poleg instituta ustavitve postopka in zavrnitve vseh ponudb se s
predlogom zakona uvaja tudi institut odstopa od pogodbe. Ta naročniku
omogoča, da po oddaji javnega naročila odstopi od podpisa
pogodbe iz razlogov, da predmeta javnega naročila ne potrebuje
več ali da nima več zagotovljenih sredstev zanj. V tem primeru
mora poslovodstvo pred odstopom od podpisa pogodbe pridobiti
soglasje nadzornega organa.
Predlog zakona zahteva, da se iz postopkov oddaje javnih naročil
izloči ponudnik, ki je v ponudbi predložil neresnične izjave ali
dokazila in ga je državna revizijska komisija oglobila zaradi navedenega
prekrška. Takega ponudnika ministrstvo za finance uvrsti
v evidenco ponudnikov z negativnimi referencami, ki jo objavi na
svoji spletni strani, naročniki pa ga morajo za dobo treh oziroma
petih let, odvisno od predmeta naročila, izključiti iz nadaljnjih postopkov
javnega naročanja.
Poleg tega predlog zakona prenaša v slovenski pravni red tudi novo direktivo
na področju pravnega varstva v postopkih javnega naročanja
(št. 2007/66/ES). Z njo se v predlog zakona vnašajo sistemske rešitve o
institutu neveljavnosti pogodb, in sicer ničnost in izpodbojnost.
Vir: Uradni list RS, št. 19/2010 z dne 12. marca 2010
Zakon o storitvah na notranjem trgu
Državni zbor je 4. marca 2010 sprejel zakon o storitvah na notranjem
trgu. Evropska unija je 12. decembra 2006 sprejela direktivo
o storitvah na notranjem trgu (direktiva 2006/123/ES evropskega
parlamenta in sveta z dne 12. decembra 2006 o storitvah na notranjem
trgu, Ur. l. EU, L 376/36, z dne 27. decembra 2006; v nadaljevanju:
DSNT). Ta direktiva je bila sprejeta z namenom pravno
urediti opravljanje storitev na notranjem trgu Evropske unije in
evropskega gospodarskega prostora.
Zakon v ciljih, načelih in poglavitnih rešitvah sledi DSNT. Cilj
zakona je pravilno in dosledno izvesti DSNT, katerega namen ni
popolna sprostitev trga storitev, temveč zagotavljanje tega skozi
tista načela in pravila, ki jih je izoblikovala sodna praksa SES in ki
jih na novo uvaja DSNT z upravnim sodelovanjem med državami
članicami, s poenostavitvijo postopkov ter vzpostavitvijo enotne
kontaktne točke.
Cilj DSNT je med drugim zagotoviti upravno sodelovanje med
državami članicami, ki je nujno za izmenjavo informacij in za
vzpostavljanje učinkovitega mehanizma nadzora ter ukrepanja v
primeru kršitev med državami članicami.
Poleg tega DSNT od posamezne države članice zahteva vzpostavitev
enotne kontaktne točke. Ta zahteva je v poglavju, katerega cilj
je administrativna oziroma upravna poenostavitev postopkov in
pridobivanja informacij ponudnikov in prejemnikov storitev. Enotna
kontaktna točka je namenjena ponudnikom in prejemnikom
storitev, in ne upravam držav članic. Cilj DSNT je, da se prek elektronskega
poslovanja pridobivajo informacije, opravljajo postopki
in formalnosti za pridobitev dovoljenj, registracije in posredujejo
podatki in da je tovrstne postopke mogoče opraviti iz kraja in države
sedeža ponudnika storitev v drugo državo članico.
Pomemben cilj je med drugim tudi doseganje kakovosti ponujenih
in opravljenih storitev ponudnikov. To načelo je konkretizirano
skozi vrsto določb v DSNT in pomeni nadgradnjo prepovedi diskriminatornega
obravnavanja.
Na področju prostega opravljanja storitev se lahko prihaja pojavljajo
zelo različne oblike diskriminatornega obravnavanja, predvsem
posrednih ovir, ki na prvi pogled niso očitne, vendar vseeno
ovirajo ali povzročajo, da je opravljanje storitev manj privlačno za
tuje ponudnike storitev. DSNT v tem pogledu poskuša izgraditi
notranji trg, ki bo prost tovrstnih ovir in kjer bo prosta ustanovi-
tev in prosto opravljanje storitev enakovredno opravljanju storitev
znotraj določenega nacionalnega trga.
Zakon poskuša tudi doseči, da ne bi bilo obrnjene diskriminacije, kjer
bi bil domači ponudnik v slabšem položaju od konkurenčnega tujega
ponudnika, zato tudi v okviru načela procesne avtonomije držav
članic poskuša enakopravno urediti položaj obeh za vsa področja, ki
jih predlog zakona prenaša in izvaja iz DSNT. Pri oblikovanju besedil
določb je upoštevano načelo pravne varnosti, predvidljivosti in uresničevanja
pravic oziroma možnosti uporabe pravnih sredstev.
Sistem upravnega sodelovanja je naravnan tako, da bi se nadzor in
ukrepanje v primeru kršitev zagotavljala tako kot pri sodelovanju med
pristojnimi organi znotraj posamezne države članice. To je novost na
področju prostega opravljanja storitev, kajti doslej ni bilo pravil, niti
jih ni izoblikoval SES. Vzpostavljajo se obveznosti držav članic, da
odgovarjajo na vprašanja in prošnje drugih držav članic, hkrati pa
so same upravičene pričakovati pomoč in odgovore od drugih držav
članic. V ta namen bo morala vsaka država članica imeti pristojne
organe, ki bodo po potrebi vzpostavljali kontakte in bodo morali sodelovati
s pristojnimi organi v drugih državah članicah.
Možnost, da ponudniki opravijo vse postopke na enem mestu po elektronski
poti in na daljavo, je v zakonu oblikovana tako, da so dane
podlage za oblikovanje enotne kontaktne točke, kot sistema organizacijskih
in tehničnih ukrepov, ki na enem mestu zagotavlja ustrezne informacije
za ponudnike in prejemnike storitev ter omogoča izvedbo
postopkov za pridobitev dovoljenja za opravljanje storitev.
Vir: Uradni list RS, št. 21/2010 z dne 15. marca 2010
PREDPISI V PRIPRAVI
dostopni na www.dz-rs.si
(od 10. marca 2010 do 10. aprila 2010, Poročevalec DZ RS)
Predlog zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju
(ZPIZ-2)
Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve je na novinarski
konferenci, ki je potekala 24. marca 2010, predstavilo predlog
novega zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju in ga
obenem dalo v javno razpravo. Novi zakon o pokojninskem in invalidskem
zavarovanju predstavlja prvo fazo sprememb veljavne
pokojninske zakonodaje, ki bi začela veljati 1. januarja 2011.
Predlog novega zakona predvideva dva načina upokojitve, in sicer
starostno upokojitev in predčasno upokojitev:
Pravico do starostne pokojnine pridobi zavarovanec pri starosti 65
let – moški oziroma 63 let – ženske, če je dopolnil najmanj 15 let
zavarovalne dobe.
Pravico do predčasne pokojnine pa pridobi zavarovanec pri starosti
60 let, če je dopolnil najmanj 40 let pokojninske dobe – moški, oziroma
38 let pokojninske dobe – ženska.
Ključne novosti novega zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju
so:
Bonusi in malusi so po novem oblikovani tako, da skušajo čim bolj
motivirati posameznike za podaljševanje delovne aktivnosti. Če zavarovanec
izpolnjuje pogoje za predčasno upokojitev, a ostane delovno
aktiven, se mu lahko do 65. leta – moški, oziroma 63. leta – ženske,
dodatno mesečno izplačuje še 20 odstotkov predčasne pokojnine ali
pa se mu predčasna pokojnina trajno poveča za 0,3 odstotka za vsak
mesec delovne aktivnosti. Zavarovancu, ki uveljavi predčasno pokojnino,
pa se odmerjena pokojnina zmanjša za 0,3 odstotka za vsak mesec
do izpolnitve pogojev za starostno pokojnino.
Ob navedenem predlog zakona uvaja tudi nov mehanizem delne pokojnine.
Ta bo namenjena stimuliranju podaljševanja delovne aktivnosti
in poznejšega upokojevanja zavarovancev. Ti bodo po novem
imeli možnost opravljanja dela v zmanjšanem obsegu, za kar bodo
dobivali sorazmerno plačilo, hkrati pa bodo poleg plače in delne pokojnine
prejemali še del predčasne pokojnine – se pravi tri prejemke.
Za izračun pokojninske osnove se bodo po novem upoštevale plače
oziroma zavarovalne osnove, od katerih so bili plačani prispevki
iz katerihkoli 34 let zavarovanja. Da se zaradi tega pokojnine ne bi
zniževale, pa se kot kompenzacijski faktor uvaja sorazmerno višji
odmerni odstotek.
Posebna pozornost je namenjena tistim, ki so začeli delati pred dopolnjenim
20. letom, in tistim, ki delajo na zdravju škodljivih delovnih
mestih in delovnih mestih, ki jih po določeni starosti ni mogoče
več opravljati. Ti se bodo lahko upokojevali pod blažjimi pogoji. Sistem
ohranja tudi določeno raven pozitivne diskriminacije za ženske,
ki se bodo lahko upokojile dve leti prej kot moški oziroma pri dve
leti krajši pokojninski dobi.
Vse spremembe bodo uvedene postopoma od 1. januarja 2011,
pri čemer naj bi bila prehodna obdobja dovolj dolga, da bo breme
modernizacije pokojninskega sistema kar najbolj enakomerno
porazdeljeno med vse generacije.
Vir: Predlog zakona je objavljen na spletnih straneh ministrstva za delo, družino
in socialne zadeve
Ne prezrite na www.uradni-list.si
Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o prevozih
v cestnem prometu (Ur. l. RS, št. 28/2010 z dne 6. aprila 2010)
– velja od 21. aprila 2010
Zakon o spremembah in dopolnitvah energetskega
zakona (Ur. l. RS, št. 22/2010 z dne 19. marca 2010) – velja od 3. aprila
2010;
Pripravil: Igor KNEZ, pravni svetovalec, Pravna služba GZS
Zakon o prejemkih poslovodnih oseb v gospodarskih
družbah v večinski lasti Republike Slovenije in samoupravnih
lokalnih skupnosti (Ur. l. RS, št. 21/2010 z dne 15. marca
2010) – velja od 30. marca 2010
Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o javnem
naročanju na vodnem, energetskem, transportnem
področju in področju poštnih storitev (Ur. l. RS, št.
19/2010 z dne 12. marca 2010) – velja od 11. aprila 2010;
Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o ekonomskih
conah (Ur. l. RS, št. 19/2010 z dne 12. marca 2010) – velja od
13. marca 2010;
Sklep o ugotovitvi razširjene veljavnosti celotne kolektivne
pogodbe za tekstilne, oblačilne, usnjarske in
usnjarskopredelovalne dejavnosti Slovenije (Ur. l. RS, št.
28/2010 z dne 6. aprila 2010);
Pravilnik o spremembah in dopolnitvah pravilnika o
izvajanju zakona o davku na dodano vrednost (Ur. l. RS,
št. 27/2010 z dne 2. aprila 2010) – velja od 3. aprila 2010;
Poročilo o gibanju plač za januar 2010 (Ur. l. RS, št. 26/2010
z dne 30. marca 2010);
Uredba o obveznem organiziranju službe varovanja
na javnih prireditvah (Ur. l. RS, št. 22/2010 z dne 19. marca 2010) –
velja od 3. aprila 2010;
Uredba o spremembah in dopolnitvah uredbe o obveznem
organiziranju službe varovanja (Ur. l. RS, št. 22/2010 z
dne 19. marca 2010) – velja od 3. aprila 2010;
Povprečna letna stopnja davka in prispevkov, ki se
obračunavajo in plačujejo od plač v Republiki Sloveniji
(Ur. l. RS, št. 21/2010 z dne 15. marca 2010)