pripetem *.pdf dokumentu - Gospodarska zbornica Slovenije
pripetem *.pdf dokumentu - Gospodarska zbornica Slovenije
pripetem *.pdf dokumentu - Gospodarska zbornica Slovenije
Create successful ePaper yourself
Turn your PDF publications into a flip-book with our unique Google optimized e-Paper software.
22 GZS Glas Gospodarstva / maj 2010 Glas Gospodarstva / maj 2010<br />
GLAVA GZS<br />
23<br />
GRADBENIŠTVO<br />
NAGRADE MEGRA 2010<br />
6 predlogov<br />
gradbenikov vladi<br />
Kakovost v graditeljstvu<br />
Neva Jejčič, Gradbeni center <strong>Slovenije</strong>, Gradbeni inštitut ZRMK, neva.jejcic@gi-zrmk.si<br />
Glede na zdajšnje razmere v gradbeništvu<br />
smo v Zbornici gradbeništva in industrije<br />
gradbenega materiala (ZGIGM) na predsednika<br />
vlade Boruta Pahorja naslovili prošnjo,<br />
da v nadaljevanju pogovorov glede ukrepov<br />
vlade za izboljšanje stanja v gradbeništvu in<br />
vseh z gradbeništvom povezanih panogah<br />
upošteva tudi naše predloge. Ravno tako želimo,<br />
da bi lahko vse te predloge predstavili na<br />
skupnem sestanku.<br />
Predlogi ukrepov za<br />
izboljšanje razmer v<br />
gradbeništvu<br />
Na 16. seji upravnega odbora ZGIGM so bili<br />
na podlagi predhodnih razprav na delovnih<br />
sestankih in poglobljene razprave na UO glede<br />
na izrazito kritične razmere v gradbeništvu<br />
sprejeti sklepi o potrebnih nadaljnjih ukrepih<br />
na področju graditve.<br />
Navzoči člani UO ZGIGM in drugi smo tudi<br />
opozorili vlado, da je nelikvidnost v vseh gradbenih<br />
sistemih in podsistemih dosegla kritično<br />
mejo, ki jo brez intenzivnejšega reševanja<br />
problemov in uveljavitve vseh vladnih ukrepov<br />
na finančnem in drugih področjih ne bo<br />
možno razrešiti in bo večina gradbenih podjetij,<br />
njihovih podizvajalcev in dobaviteljev v<br />
velikih težavah za nadaljnje poslovanje.<br />
Kaj naj stori vlada<br />
1Vlada mora sprejeti ukrepe za spremembe<br />
na področju javnega naročanja in zagotavljanja<br />
plačil, in sicer: uvesti plačevanja obveznosti<br />
javnih naročnikov v 30 dneh, proučiti<br />
možnost in dati predlog za vnovično uvedbo<br />
20 odstotkov predplačil pri javnih naročilih<br />
Borut Gržinič je dober poznavalec pogojev poslovanja in aktivnosti gradbeništva v Sloveniji in v EU.<br />
Borut Gržinič, direktor Zbornice gradbeništva in industrije gradbenega materiala pri GZS; borut.grzinic@gzs.si<br />
Zbornica gradbeništva in industrije gradbenega materiala poziva predsednika<br />
vlade, da pri prihodnjih ukrepih za izboljšanje razmer v gradbeništvo<br />
upošteva tudi naše predloge.<br />
gradenj, v merilih za izbiro ponudb pri javnem<br />
naročanju gradenj določiti in upoštevati predvsem<br />
ekonomsko najugodnejšo ponudbo, ne<br />
samo najnižjo ceno, usposobiti javne naročnike<br />
po obeh zakonih o javnem naročanju za<br />
odgovorno in pravočasno pripravo ter vodenje<br />
investicijskih projektov, sprejeti zakonske dopolnitve<br />
postopkov za hitrejšo izvršbo v drugi<br />
fazi postopkov izvršbe zapadlih plačil.<br />
2Vlada mora zagotoviti pomoč gradbenim<br />
podjetjem pri nastopih na tujih trgih kot<br />
tudi zagotavljati sistemsko izvajanje finančne<br />
podpore podjetjem (krediti, zavarovanje kreditov<br />
in poslov, garancije) za te posle.<br />
3Vlada mora sprejeti celovit program urejanja<br />
stanovanjske politike in stanovanjske<br />
gradnje, ki naj vključuje odkup primernih<br />
stanovanj po primernih cenah, uvajanje JZP<br />
v stanovanjsko gradnjo z večjo možnostjo<br />
vključevanja širših segmentov investitorjev v<br />
najemne sheme z deregulacijo neprofitne stanovanjske<br />
najemnine in subvencijami, tudi s<br />
sprejemom zakona o nepremičninskih skladih,<br />
večje stimuliranje energetsko učinkovite<br />
obnove obstoječega stanovanjskega fonda,<br />
učinkovitejša izvedba zajamčene garancijske<br />
sheme za posojila za nakupe stanovanj, uvedbo<br />
davčnih olajšav tako za vlaganja v lastna<br />
stanovanja, za eventualna vlaganja v obveznice<br />
JSS in za vsa vlaganja v energetsko učinkovito<br />
prenovo obstoječega stanovanjskega fonda.<br />
4Vlada mora spodbuditi in pripraviti operativni<br />
načrt tudi za vse druge oblike pospeševanja<br />
graditve ter obnove stavb (tudi s<br />
pomočjo kohezijskih sredstev EU), in sicer<br />
za izgradnjo in energetsko učinkovito obnovo<br />
domov za starejše, varovanih stanovanj,<br />
zdravstvenih objektov, študentskih domov in<br />
drugih socialnih, šolskih in vseh drugih stavb<br />
v javni lasti, spodbude za investicije na lokalni<br />
ravni za energetiko in lokalne javne službe.<br />
5Vlada mora nujno pospešiti vse priprave<br />
za izgradnjo infrastrukturnih projektov s<br />
področja prometa, energetike in varstva okolja,<br />
in sicer za dokončanje obstoječega avtocestnega<br />
programa, obnove sistema državnih<br />
cest, programa izgradnje 3. in 4. razvojne osi,<br />
programa izgradnje in obnove železniških<br />
povezav, programa izgradnje novih energetskih<br />
objektov, prenosnih energetskih objektov<br />
(elektrika, plin) in objektov varstva okolja<br />
(odlagališča, čistilne naprave, vodovarstveni<br />
objekti).<br />
6Vlada naj prouči tudi predloge za spremembe<br />
delovanja na področju urejanja graditve,<br />
gradbeništva in vodenja javnih investicij in naj<br />
čim prej sprejme predlog zakona o umeščanju<br />
objektov državnega pomena v prostor in zakon<br />
o financiranju železniške infrastrukture. Prav<br />
tako naj enakopravno obravnava gospodarske<br />
subjekte iz panoge gradbeništva in industrije<br />
gradbenega materiala pri vseh vrstah spodbud,<br />
organizira naj se skupna strokovna skupina za<br />
normativno urejanje graditve in vseh drugih<br />
strokovnih nalog s področja graditve in gradbeništva<br />
v enotnem direktoratu za graditev v<br />
sklopu enega ministrstva, prouči in organizira<br />
naj se v okviru vlade enotna oblika organizacije<br />
vodenja javnih državnih investicij.<br />
Tudi letos so bili v okviru slavnostne otvoritve<br />
mednarodnega sejma gradbeništva in gradbenih<br />
materialov MEGRA v Gornji Radgoni razglašeni<br />
dobitniki znaka kakovosti v graditeljstvu<br />
– priznanja za najboljše dosežke s tega<br />
področja graditeljstva. Dobitnikom ga je izročil<br />
minister za okolje in prostor Roko Žarnić.<br />
okviru razpisanih področij za ocenjevanje<br />
V za znak kakovosti v graditeljstvu (ZKG) je<br />
bilo v letu 2010 šestnajst prijav. Deset jih je izpolnjevalo<br />
merila za pridobitev najvišjega priznanja.<br />
Dobitniki znaka kakovosti v graditeljstvu<br />
so pri ocenjevanju dosegli več kot 90 odstotkov<br />
maksimalnega števila točk v posamezni kategoriji.<br />
S tem so pridobili tudi pravico do uporabe<br />
blagovne znamke.<br />
Ocenjevanje je bilo izvedeno na teh področjih:<br />
razvojno-tehnološki dosežki, izvedba sanacije<br />
vlage stavb, izvedba fasad na objektih kulturne<br />
dediščine, izvedba vodotesne zaščite betonskih<br />
in AB-konstrukcij, oblikovanci iz naravnega<br />
kamna, separacije kamenih agregatov za gradbeništvo,<br />
betonarne za proizvodnjo transportnega<br />
betona in obrati za proizvodnjo asfaltnih zmesi.<br />
Nagrajenci<br />
V okviru ocenjevanja razvojno-tehnoloških dosežkov<br />
je podjetje SCT Ljubljana letos dobilo dve<br />
priznanji.<br />
Tehnologija cementno-betonskih voznih površin,<br />
izvedenih po metodi izpostavljenih zrn,<br />
predstavlja več tehničnih in tehnoloških izboljšav<br />
za zagotovitev ustreznih tornih lastnosti<br />
vozišč. Ta postopek zagotavlja trajnejšo rešitev<br />
površine vozišča z vidika zaglajevanja ter s tem<br />
povezane odpornosti proti drsenju in hrapavosti<br />
vozne površine.<br />
Obnova dotrajanih vozišč po postopku hladne<br />
reciklaže z uporabo penjenega bitumna kot veziva<br />
pa pomeni reševanje konstrukcijskih problemov<br />
voziščne konstrukcije, kjer je običajno poškodovana<br />
struktura nosilnih slojev, ne pa tudi<br />
struktura materialov znotraj teh slojev. Po tem<br />
postopku lahko z minimalno količino novega<br />
materiala in nizkimi stroški vozišče obnovimo<br />
tako, da bo vzdržalo še zelo dolgo.<br />
Podjetje ROTO iz Murske Sobote je letos prejelo<br />
že tretje priznanje za razvojno-tehnološki dosežek,<br />
in sicer za ROTO POLIETILENSKI JAŠEK<br />
fi 600 x 1250 mm, ki je plod domačega razvoja.<br />
Jašek ima izboljšane predvsem statične karakteristike,<br />
izdelan je iz enega kosa. Zmanjšana je<br />
tudi celotna masa jaška in poraba materiala.<br />
Letos že tretje priznanje za razvojno-tehnološki<br />
dosežek je prejelo podjetje VARIS LENDAVA za<br />
gotovo kopalnico iz lahkega betona. Proizvodnja<br />
je industrijska, vendar omogoča skoraj butično<br />
izpolnjevanje želja posameznih kupcev. Vsaka<br />
gotova kopalnica je tako lahko unikaten izdelek.<br />
Podjetje Marmor Hotavlje je vodilno slovensko<br />
kamnoseško podjetje. Z raziskovanjem in<br />
posodabljanjem tehnološke opreme ter novih<br />
oblikovnih postopkov išče nove možnosti za<br />
uporabo kamna. Plod teh prizadevanj sta tudi<br />
dve priznanji ZKG.<br />
Prvo priznanje so prejeli za kocke iz naravnega<br />
kamna hotavlje in galit. Kocke izdelujejo v velikosti<br />
9,5 krat 9,5 centimetra, debeline od 5 do 8<br />
centimetrov. Primerne so za tlakovanje zunanjih<br />
pohodnih in povoznih površin.<br />
Drugo priznanje pa so dobili za plošče iz naravnega<br />
kamna hotavlje in galit, dimenzije 20 krat<br />
20 centimetrov, debeline od 5 do 8 centimetrov.<br />
Plošče obdelajo tako, da jih štokajo ali krtačijo in<br />
so primerne za tlakovanje zunanjih pohodnih in<br />
povoznih površin.<br />
Letošnji dobitniki znaka kakovosti v graditeljstvu.<br />
Za izvedbo sanacije vlage stavb je priznanje prejelo<br />
podjetje GRAS iz Ljubljane. Z več kot desetletnimi<br />
izkušnjami na področju sanacij starih<br />
zidanih objektov kulturne dediščine in tudi drugih<br />
objektov se podjetje uvršča med kakovostne<br />
izvajalce v svoji panogi.<br />
Podjetje CM CELJE je letos prejelo kar tri priznanja<br />
ZKG.<br />
Prvo priznanje je prejela Asfaltna baza Ammann.<br />
Poleg navadnih asfaltov proizvaja tudi vse vrste<br />
barvnih asfaltnih zmesi. Njena prednost je tudi<br />
sprotna oskrba s kamnito moko in s potrebnimi<br />
frakcijami kamnitih zrn iz bližnjega kamnoloma<br />
apnenca. Imajo tudi okoljevarstveno dovoljenje<br />
za obratovanje.<br />
Priznanje je prejela betonarna Ammann v Veliki<br />
Pirešici, ki proizvaja vse vrste betonskih mešanic,<br />
med njimi tudi najzahtevnejše konstrukcijske<br />
betone. Vse betonske recepture so verificirane,<br />
ob betonarni je nameščena tudi naprava za recikliranje.<br />
Tako lahko vso odpadno vodo iz reciklaže<br />
uporabijo za mešanje betona.<br />
Separacija kamnoloma Velika Pirešica je med<br />
največjimi v Sloveniji in tudi dobitnik priznanja<br />
ZKG. Pridobivajo frakcije za proizvodnjo<br />
asfaltov, betonov in tamponskih mešanic. Strojna<br />
oprema je posodobljena. Imajo primarno,<br />
sekundarno in terciarno drobljenje ter linijo za<br />
predrabljanje presežka frakcij. Po končanem izkoriščanju<br />
kamnoloma se bo izvedla rekultivacija<br />
in sanacija prostora.