30.01.2015 Views

pripetem *.pdf dokumentu - Gospodarska zbornica Slovenije

pripetem *.pdf dokumentu - Gospodarska zbornica Slovenije

pripetem *.pdf dokumentu - Gospodarska zbornica Slovenije

SHOW MORE
SHOW LESS

Create successful ePaper yourself

Turn your PDF publications into a flip-book with our unique Google optimized e-Paper software.

22 GZS Glas Gospodarstva / maj 2010 Glas Gospodarstva / maj 2010<br />

GLAVA GZS<br />

23<br />

GRADBENIŠTVO<br />

NAGRADE MEGRA 2010<br />

6 predlogov<br />

gradbenikov vladi<br />

Kakovost v graditeljstvu<br />

Neva Jejčič, Gradbeni center <strong>Slovenije</strong>, Gradbeni inštitut ZRMK, neva.jejcic@gi-zrmk.si<br />

Glede na zdajšnje razmere v gradbeništvu<br />

smo v Zbornici gradbeništva in industrije<br />

gradbenega materiala (ZGIGM) na predsednika<br />

vlade Boruta Pahorja naslovili prošnjo,<br />

da v nadaljevanju pogovorov glede ukrepov<br />

vlade za izboljšanje stanja v gradbeništvu in<br />

vseh z gradbeništvom povezanih panogah<br />

upošteva tudi naše predloge. Ravno tako želimo,<br />

da bi lahko vse te predloge predstavili na<br />

skupnem sestanku.<br />

Predlogi ukrepov za<br />

izboljšanje razmer v<br />

gradbeništvu<br />

Na 16. seji upravnega odbora ZGIGM so bili<br />

na podlagi predhodnih razprav na delovnih<br />

sestankih in poglobljene razprave na UO glede<br />

na izrazito kritične razmere v gradbeništvu<br />

sprejeti sklepi o potrebnih nadaljnjih ukrepih<br />

na področju graditve.<br />

Navzoči člani UO ZGIGM in drugi smo tudi<br />

opozorili vlado, da je nelikvidnost v vseh gradbenih<br />

sistemih in podsistemih dosegla kritično<br />

mejo, ki jo brez intenzivnejšega reševanja<br />

problemov in uveljavitve vseh vladnih ukrepov<br />

na finančnem in drugih področjih ne bo<br />

možno razrešiti in bo večina gradbenih podjetij,<br />

njihovih podizvajalcev in dobaviteljev v<br />

velikih težavah za nadaljnje poslovanje.<br />

Kaj naj stori vlada<br />

1Vlada mora sprejeti ukrepe za spremembe<br />

na področju javnega naročanja in zagotavljanja<br />

plačil, in sicer: uvesti plačevanja obveznosti<br />

javnih naročnikov v 30 dneh, proučiti<br />

možnost in dati predlog za vnovično uvedbo<br />

20 odstotkov predplačil pri javnih naročilih<br />

Borut Gržinič je dober poznavalec pogojev poslovanja in aktivnosti gradbeništva v Sloveniji in v EU.<br />

Borut Gržinič, direktor Zbornice gradbeništva in industrije gradbenega materiala pri GZS; borut.grzinic@gzs.si<br />

Zbornica gradbeništva in industrije gradbenega materiala poziva predsednika<br />

vlade, da pri prihodnjih ukrepih za izboljšanje razmer v gradbeništvo<br />

upošteva tudi naše predloge.<br />

gradenj, v merilih za izbiro ponudb pri javnem<br />

naročanju gradenj določiti in upoštevati predvsem<br />

ekonomsko najugodnejšo ponudbo, ne<br />

samo najnižjo ceno, usposobiti javne naročnike<br />

po obeh zakonih o javnem naročanju za<br />

odgovorno in pravočasno pripravo ter vodenje<br />

investicijskih projektov, sprejeti zakonske dopolnitve<br />

postopkov za hitrejšo izvršbo v drugi<br />

fazi postopkov izvršbe zapadlih plačil.<br />

2Vlada mora zagotoviti pomoč gradbenim<br />

podjetjem pri nastopih na tujih trgih kot<br />

tudi zagotavljati sistemsko izvajanje finančne<br />

podpore podjetjem (krediti, zavarovanje kreditov<br />

in poslov, garancije) za te posle.<br />

3Vlada mora sprejeti celovit program urejanja<br />

stanovanjske politike in stanovanjske<br />

gradnje, ki naj vključuje odkup primernih<br />

stanovanj po primernih cenah, uvajanje JZP<br />

v stanovanjsko gradnjo z večjo možnostjo<br />

vključevanja širših segmentov investitorjev v<br />

najemne sheme z deregulacijo neprofitne stanovanjske<br />

najemnine in subvencijami, tudi s<br />

sprejemom zakona o nepremičninskih skladih,<br />

večje stimuliranje energetsko učinkovite<br />

obnove obstoječega stanovanjskega fonda,<br />

učinkovitejša izvedba zajamčene garancijske<br />

sheme za posojila za nakupe stanovanj, uvedbo<br />

davčnih olajšav tako za vlaganja v lastna<br />

stanovanja, za eventualna vlaganja v obveznice<br />

JSS in za vsa vlaganja v energetsko učinkovito<br />

prenovo obstoječega stanovanjskega fonda.<br />

4Vlada mora spodbuditi in pripraviti operativni<br />

načrt tudi za vse druge oblike pospeševanja<br />

graditve ter obnove stavb (tudi s<br />

pomočjo kohezijskih sredstev EU), in sicer<br />

za izgradnjo in energetsko učinkovito obnovo<br />

domov za starejše, varovanih stanovanj,<br />

zdravstvenih objektov, študentskih domov in<br />

drugih socialnih, šolskih in vseh drugih stavb<br />

v javni lasti, spodbude za investicije na lokalni<br />

ravni za energetiko in lokalne javne službe.<br />

5Vlada mora nujno pospešiti vse priprave<br />

za izgradnjo infrastrukturnih projektov s<br />

področja prometa, energetike in varstva okolja,<br />

in sicer za dokončanje obstoječega avtocestnega<br />

programa, obnove sistema državnih<br />

cest, programa izgradnje 3. in 4. razvojne osi,<br />

programa izgradnje in obnove železniških<br />

povezav, programa izgradnje novih energetskih<br />

objektov, prenosnih energetskih objektov<br />

(elektrika, plin) in objektov varstva okolja<br />

(odlagališča, čistilne naprave, vodovarstveni<br />

objekti).<br />

6Vlada naj prouči tudi predloge za spremembe<br />

delovanja na področju urejanja graditve,<br />

gradbeništva in vodenja javnih investicij in naj<br />

čim prej sprejme predlog zakona o umeščanju<br />

objektov državnega pomena v prostor in zakon<br />

o financiranju železniške infrastrukture. Prav<br />

tako naj enakopravno obravnava gospodarske<br />

subjekte iz panoge gradbeništva in industrije<br />

gradbenega materiala pri vseh vrstah spodbud,<br />

organizira naj se skupna strokovna skupina za<br />

normativno urejanje graditve in vseh drugih<br />

strokovnih nalog s področja graditve in gradbeništva<br />

v enotnem direktoratu za graditev v<br />

sklopu enega ministrstva, prouči in organizira<br />

naj se v okviru vlade enotna oblika organizacije<br />

vodenja javnih državnih investicij.<br />

Tudi letos so bili v okviru slavnostne otvoritve<br />

mednarodnega sejma gradbeništva in gradbenih<br />

materialov MEGRA v Gornji Radgoni razglašeni<br />

dobitniki znaka kakovosti v graditeljstvu<br />

– priznanja za najboljše dosežke s tega<br />

področja graditeljstva. Dobitnikom ga je izročil<br />

minister za okolje in prostor Roko Žarnić.<br />

okviru razpisanih področij za ocenjevanje<br />

V za znak kakovosti v graditeljstvu (ZKG) je<br />

bilo v letu 2010 šestnajst prijav. Deset jih je izpolnjevalo<br />

merila za pridobitev najvišjega priznanja.<br />

Dobitniki znaka kakovosti v graditeljstvu<br />

so pri ocenjevanju dosegli več kot 90 odstotkov<br />

maksimalnega števila točk v posamezni kategoriji.<br />

S tem so pridobili tudi pravico do uporabe<br />

blagovne znamke.<br />

Ocenjevanje je bilo izvedeno na teh področjih:<br />

razvojno-tehnološki dosežki, izvedba sanacije<br />

vlage stavb, izvedba fasad na objektih kulturne<br />

dediščine, izvedba vodotesne zaščite betonskih<br />

in AB-konstrukcij, oblikovanci iz naravnega<br />

kamna, separacije kamenih agregatov za gradbeništvo,<br />

betonarne za proizvodnjo transportnega<br />

betona in obrati za proizvodnjo asfaltnih zmesi.<br />

Nagrajenci<br />

V okviru ocenjevanja razvojno-tehnoloških dosežkov<br />

je podjetje SCT Ljubljana letos dobilo dve<br />

priznanji.<br />

Tehnologija cementno-betonskih voznih površin,<br />

izvedenih po metodi izpostavljenih zrn,<br />

predstavlja več tehničnih in tehnoloških izboljšav<br />

za zagotovitev ustreznih tornih lastnosti<br />

vozišč. Ta postopek zagotavlja trajnejšo rešitev<br />

površine vozišča z vidika zaglajevanja ter s tem<br />

povezane odpornosti proti drsenju in hrapavosti<br />

vozne površine.<br />

Obnova dotrajanih vozišč po postopku hladne<br />

reciklaže z uporabo penjenega bitumna kot veziva<br />

pa pomeni reševanje konstrukcijskih problemov<br />

voziščne konstrukcije, kjer je običajno poškodovana<br />

struktura nosilnih slojev, ne pa tudi<br />

struktura materialov znotraj teh slojev. Po tem<br />

postopku lahko z minimalno količino novega<br />

materiala in nizkimi stroški vozišče obnovimo<br />

tako, da bo vzdržalo še zelo dolgo.<br />

Podjetje ROTO iz Murske Sobote je letos prejelo<br />

že tretje priznanje za razvojno-tehnološki dosežek,<br />

in sicer za ROTO POLIETILENSKI JAŠEK<br />

fi 600 x 1250 mm, ki je plod domačega razvoja.<br />

Jašek ima izboljšane predvsem statične karakteristike,<br />

izdelan je iz enega kosa. Zmanjšana je<br />

tudi celotna masa jaška in poraba materiala.<br />

Letos že tretje priznanje za razvojno-tehnološki<br />

dosežek je prejelo podjetje VARIS LENDAVA za<br />

gotovo kopalnico iz lahkega betona. Proizvodnja<br />

je industrijska, vendar omogoča skoraj butično<br />

izpolnjevanje želja posameznih kupcev. Vsaka<br />

gotova kopalnica je tako lahko unikaten izdelek.<br />

Podjetje Marmor Hotavlje je vodilno slovensko<br />

kamnoseško podjetje. Z raziskovanjem in<br />

posodabljanjem tehnološke opreme ter novih<br />

oblikovnih postopkov išče nove možnosti za<br />

uporabo kamna. Plod teh prizadevanj sta tudi<br />

dve priznanji ZKG.<br />

Prvo priznanje so prejeli za kocke iz naravnega<br />

kamna hotavlje in galit. Kocke izdelujejo v velikosti<br />

9,5 krat 9,5 centimetra, debeline od 5 do 8<br />

centimetrov. Primerne so za tlakovanje zunanjih<br />

pohodnih in povoznih površin.<br />

Drugo priznanje pa so dobili za plošče iz naravnega<br />

kamna hotavlje in galit, dimenzije 20 krat<br />

20 centimetrov, debeline od 5 do 8 centimetrov.<br />

Plošče obdelajo tako, da jih štokajo ali krtačijo in<br />

so primerne za tlakovanje zunanjih pohodnih in<br />

povoznih površin.<br />

Letošnji dobitniki znaka kakovosti v graditeljstvu.<br />

Za izvedbo sanacije vlage stavb je priznanje prejelo<br />

podjetje GRAS iz Ljubljane. Z več kot desetletnimi<br />

izkušnjami na področju sanacij starih<br />

zidanih objektov kulturne dediščine in tudi drugih<br />

objektov se podjetje uvršča med kakovostne<br />

izvajalce v svoji panogi.<br />

Podjetje CM CELJE je letos prejelo kar tri priznanja<br />

ZKG.<br />

Prvo priznanje je prejela Asfaltna baza Ammann.<br />

Poleg navadnih asfaltov proizvaja tudi vse vrste<br />

barvnih asfaltnih zmesi. Njena prednost je tudi<br />

sprotna oskrba s kamnito moko in s potrebnimi<br />

frakcijami kamnitih zrn iz bližnjega kamnoloma<br />

apnenca. Imajo tudi okoljevarstveno dovoljenje<br />

za obratovanje.<br />

Priznanje je prejela betonarna Ammann v Veliki<br />

Pirešici, ki proizvaja vse vrste betonskih mešanic,<br />

med njimi tudi najzahtevnejše konstrukcijske<br />

betone. Vse betonske recepture so verificirane,<br />

ob betonarni je nameščena tudi naprava za recikliranje.<br />

Tako lahko vso odpadno vodo iz reciklaže<br />

uporabijo za mešanje betona.<br />

Separacija kamnoloma Velika Pirešica je med<br />

največjimi v Sloveniji in tudi dobitnik priznanja<br />

ZKG. Pridobivajo frakcije za proizvodnjo<br />

asfaltov, betonov in tamponskih mešanic. Strojna<br />

oprema je posodobljena. Imajo primarno,<br />

sekundarno in terciarno drobljenje ter linijo za<br />

predrabljanje presežka frakcij. Po končanem izkoriščanju<br />

kamnoloma se bo izvedla rekultivacija<br />

in sanacija prostora.

Hooray! Your file is uploaded and ready to be published.

Saved successfully!

Ooh no, something went wrong!