pripetem *.pdf dokumentu - Gospodarska zbornica Slovenije

4 KAZALO Glas Gospodarstva /maj2010
Glas Gospodarstva / maj 2010
UVODNIK
5
GZS 6
Glas
Gospodarstva
maj 2010
-------------------------------------------------
Izdajatelj:
Dimičeva 13, Ljubljana
-------------------------------------------------
Odgovorni urednik:
Igor Savič
-------------------------------------------------
Izvršni urednik:
mag. Nenad Senić
-------------------------------------------------
Naslov izvršnega uredništva:
Glas gospodarstva
PM, poslovni mediji d. o. o.
Dunajska cesta 9
1000 Ljubljana
T: 01/ 3000 195
F: 01/ 3000 199
@: nenad.senic@p-m.si
-------------------------------------------------
Produkcija:
PM, poslovni mediji d. o. o.
-------------------------------------------------
Trženje oglasnega prostora:
g. Saša Vitič
@: sasa.vitic@p-m.si
T: 01 300 01 97, M: 041 674 970
-------------------------------------------------
Oblikovna zasnova:
PM, poslovni mediji d. o. o.
-------------------------------------------------
Prelom:
PM, poslovni mediji d. o. o.
-------------------------------------------------
Tisk:
Tiskarna Schwarz, d. o. o., Vrhnika
-------------------------------------------------
Datuma natisa:
28. 04. 2010
-------------------------------------------------
Naklada:
15.000 izvodov
-------------------------------------------------
Distribucija:
Pošta Slovenije
-------------------------------------------------
Fotografija na naslovnici:
Shutterstock
-------------------------------------------------
Medij Glas gospodarstva, izdajatelja
Gospodarske zbornice Slovenije, s
sedežem v Ljubljani, Dimičeva 13, je
vpisan v razvid medijev, ki ga vodi
ministrstvo za kulturo, pod zaporedno
številko 516.
44
Z reformami je
treba pohiteti
Cveto Stantič, podpredsednik
interesne skupine delodajalcev v
evropskem ekonomsko-socialnem
odboru, bo letos kandidiral za nov
mandat v tem odboru. Pri tem ima
tudi podporo GZS.
50
Malo znanja je
nevarno
Stane Pejovnik, rektor Univerze
v Ljubljani, opozarja, da o inovativnosti
ni dovolj le govoriti,
temveč je treba razviti inovacijski
sistem.
60
Športnik kot
blagovna znamka
države
Olimpijec Primož Kozmus meni, da
gresta šport in podjetništvo skupaj,
toda Slovenija na tem področju še
nima prave prakse, je pa za to skrajni
čas.
---------------------------------------------------------------
Malo delo: velika uganka 10
Malo delo: veliko mnenj 12
15. seja UO GZS 14
Daljše delo – še več težav 15
Trendi 16
Nedotakljivost davkov
v stečaju 20
Skreiraj se 21
6 predlogov
gradbenikov vladi 22
Kakovost v graditeljstvu 23
Poslovni barometer
v svetovalnih dejavnostih 24
Mreža od Zibelke do zibelke 26
Zakaj potrebujemo
jedrsko energijo 28
Se ruski medved le prebuja 30
V pričakovanju sprememb 39
Kako prepričati potrošnika 40
Infopika: Strokovna in hitra
pomoč članom 42
Kdaj reforme v glavah 46
SLOVENIJA 48
---------------------------------------------------------------
Naš človek v multinacionalki 49
Boljše upravljanje kapitalskih
naložb države 54
Reševanje problemov
v podjetju 56
Poglabljanje poslovnih vezi 58
SVET 62
---------------------------------------------------------------
Trženje: Izkušnje in priložnosti
na Kosovu 63
SLOG 62
---------------------------------------------------------------
Obleka, ki pušča vtis 64
Zamegljeno
Prav zanimivo je opazovati in
poslušati gospodarstvenike, ki
se znajdejo v situaciji, ko jih kdo
izzove, naj za hip izstopijo iz
vsakodnevne delovne dinamike
in povedo, od kod prihajajo in
kam gredo, naj povedo, kaj je
res pomembno in kaj manj, naj
razmišljajo, od česa je bil in od
česa bo odvisen njihov uspeh,
skratka — naj izmerijo svojo
»daljo in nebeško stran«. Sam
sem v zadnjih dneh prisluhnil
mnogim, od tistih, ki so se na
primer na minuli seji upravnega
odbora GZS jezili in polemizirali
z ministrom Lahovnikom, do
bolj optimistično razpoloženih
bančnikov, ki jih je zbral France
Arhar s svojo ekipo. Če k temu
dodam še vrsto osebnih pogovorov
s posameznimi direktorji
in podjetniki, od katerih je vsak
naslikal malo drugačno podobo,
me je zanimalo, zakaj se pravzaprav
tako zelo razlikujejo med
seboj in v čem so te razlike.
Moj prvi korak je bil zato poskus, kako jih
razvrstiti. In po premisleku se mi je začela
kazati naslednja slika:
Prvo skupino bi morda lahko imenoval
»zanikovalci«. Nekaterim se še ve-
1
dno zdi, da kriza pravzaprav ni nekaj, kar
je trajno in nepovrnljivo spremenilo naše
gospodarsko okolje, stanje stvari in duh
časa. Razmišljajo, čeprav so ta razmišljanja
zavita v aktualne fraze, kot da se v
resnici ni nič bistvenega spremenilo in se
bodo pač zadeve vrnile na stare tirnice.
V drugi skupini so »jezni«. Jezni so v
2 glavnem na druge. In to predvsem
zato, ker se jim zdi, da zaradi drugih zadeve
ne tečejo več tako, kot so si sami želeli
in zamislili. Če bi se drugi spremenili,
če bi vsi drugi spregledali, če bi jih morda
celo malo prisilili, da bi videli, kako »imamo
mi prav«, bi se zadeve lahko uredile.
Igor SAVIČ
Njihovi nastopi so slikoviti, a neprijetni
za tiste, ki so si jih izbrali za tarče. Se pa
dobro slišijo in marsikdaj »pretentajo«
udeležence, saj je na primer napadanje
bančnikov, politikov, medijev, birokratov
nekaj tako privlačnega.
V tretjo skupino morda sodijo »zavlačevalci«.
Nekako jim ni jasno, da se je
3
svet spremenil, da bo to za vedno vplivalo
tudi nanje, vendar zavlačujejo, omahujejo
… Seveda vsi vemo, kako težko
je včasih pustiti za seboj svet, v katerem
smo se dobro počutili, a ga zdaj preprosto
ni več. Omahovanje pa je povezano
tudi s pomanjkanjem pravega, novega
znanja.
V četrti skupini so »nesrečneži«. Videti
in slišati so negotovi, brezciljni,
4
malce obupani, težave imajo z identiteto
svojih podjetij ali poslovnih projektov.
In ker tudi gospodarski uspeh ženejo pozitivna
čustva in naravnanost vsaj toliko
kot znanja in informacije, je že na zunaj
videti, kako se mučijo in kako ne uživajo
(več).
V peto skupino pa sodijo »ustvarjalci«.
5 Ko jih človek posluša, ima občutek, da
res vidijo stvari takšne, kot so, da vidijo, kaj
se je spremenilo, in to razumejo (globlje
in bolj natančno kot drugi) ter sprejemajo,
da ne žalujejo za časi, modeli, idejami,
ki so stvar preteklosti, da jih prihodnost
veseli in izziva. Vedo, da odnosi in vrednote
niso več isti, da se je čas zgostil, da so
sodobne tehnologije, povezanost, globalizacija
in informatizacija spremenile naš
svet, da ljudje ne potrebujejo le novih in
več dobrin, ampak tudi kakovost, zaupanje,
samozavest, pomoč …
Jasno mi je, da bi si vsi želeli biti v tej
zadnji skupini. A nismo. V resnici je tako,
da je vsakdo splet in preplet vsake izmed
značilnosti. In če boste prelistali tokratno
številko Glasa Gospodarstva, boste temu
lahko samo pritrdili. Vprašanje pa je, katera
izmed značilnosti je pri vsakomur od
nas prevladujoča. Si upamo odgovoriti
na to vprašanje