30.01.2015 Views

pripetem *.pdf dokumentu - Gospodarska zbornica Slovenije

pripetem *.pdf dokumentu - Gospodarska zbornica Slovenije

pripetem *.pdf dokumentu - Gospodarska zbornica Slovenije

SHOW MORE
SHOW LESS

Create successful ePaper yourself

Turn your PDF publications into a flip-book with our unique Google optimized e-Paper software.

62 NOVICE iz sveta<br />

Glas Gospodarstva / maj 2010 Glas Gospodarstva / maj 2010<br />

svet 63<br />

TRŽENJE<br />

Bolgarija brez evra<br />

TRG DELA<br />

<br />

Bolgarija zaradi prevelikega<br />

proračunskega<br />

primanjkljaja — ta znaša<br />

3,7 odstotka BDP v letu<br />

2009 — ne bo prevzela<br />

evra. Pogoj za prevzem<br />

evra je namreč, da je proračunski<br />

primanjkljaj države<br />

pod tremi odstotki BDP.<br />

Bolgarija je nameravala v<br />

evropski mehanizem menjalnih<br />

tečajev vstopiti sredi<br />

letošnjega leta, lev pa z<br />

evrom zamenjati leta 2013.<br />

Bolj optimistična je Estonija,<br />

ki namerava leta 2011<br />

postati 17. članica evrskega<br />

območja.<br />

Konec spora med<br />

EU in Libijo<br />

Evropska unija in Libija sta<br />

odpravili prepovedi izdajanja<br />

vizumov, ki sta bili uvedeni<br />

zaradi diplomatskega<br />

spora med Libijo in Švico.<br />

Evropska unija je umaknila<br />

seznam libijskih državljanov,<br />

šlo je za visoke libijske<br />

predstavnike, ki jim je bil<br />

prepovedan vstop v schengensko<br />

območje, Libija pa<br />

je odpravila prepoved izdajanja<br />

vizumov državljanom<br />

tega območja.<br />

Poslabšanje na ameriškem trgu dela<br />

Pomlad na ameriški trg ni prinesla<br />

več sezonskih delovnih mest. Za<br />

nadomestilo za čas brezposelnosti<br />

je do sredine aprila v ZDA<br />

zaprosilo 484 tisoč ljudi, kar je 44<br />

tisoč več od napovedi analitikov.<br />

Ob začetku recesije decembra<br />

2007 je bila stopnja brezposelnosti<br />

petodstotna, marca letos pa je<br />

bila 9,7-odstotna. Izgubljenih je<br />

bilo 8,2 milijona delovnih mest. Za<br />

to, da se brezposelnost ne zvišuje,<br />

ZRAČNI PROMET<br />

<br />

Izbruh vulkana poglablja krizo<br />

V času zaključka redakcije te<br />

številke Glasa Gospodarstva je<br />

tudi Slovenija prvič po osamosvojitveni<br />

vojni leta 1991 zaprla svoj<br />

Premalo žensk v IT<br />

je treba na mesec odpreti najmanj<br />

125 tisoč delovnih mest. Za odstotni<br />

padec stopnje brezposelnosti<br />

na leto pa je potrebna petodstotna<br />

letna gospodarska rast.<br />

Stopnja brezposelnosti je dosegla<br />

vrh oktobra lani, ko je znašala 10,1<br />

odstotka. Večina gospodarskih<br />

analitikov napoveduje, da se bo<br />

letos povzpela na 11 odstotkov.<br />

Do konca leta 2011 pa naj bi se<br />

znižala na okrog 8,4 odstotka.<br />

zračni prostor in se tako pridružila<br />

številnim evropskim državam, ki<br />

jih je dosegel oblak vulkanskega<br />

prahu z Islandije. Na letališčih je<br />

Odpovedi poletov naj bi letalske družbe stale več kot 100 milijonov evrov na dan.<br />

INFORMACIJSKE TEHNOLOGIJE<br />

<br />

Stopnja brezposelnosti bo<br />

v ZDA še rasla.<br />

obstalo več 100.000 ljudi. Odpovedi<br />

poletov naj bi letalske družbe<br />

stale več kot 100 milijonov evrov<br />

na dan. Po evropskih predpisih so<br />

letalski prevozniki potnikom dolžni<br />

zagotoviti hrano, pijačo, namestitev,<br />

denarno nadomestilo ali pa<br />

prevoz z nekim drugim prevoznim<br />

sredstvom. Potniki, ki ne morejo<br />

potovati z letali, so prisiljeni poiskati<br />

alternative. Močno se je povečalo<br />

število potnikov na vlakih, avtobusih<br />

in trajektih. Krizne razmere<br />

v zračnem prometu, ki so zaradi<br />

zaprtja večine zračnega prostora<br />

nad Evropo, vplivajo na poslovanje<br />

na globalni ravni. Izgube, ki pri tem<br />

nastajajo vsak dan, so nepojmljive.<br />

Se bo finančna kriza poglobila<br />

Izkušnje in priložnosti<br />

na Kosovu<br />

Mag. Nastja Mulej, nastja.mulej@dmslo.si<br />

Kosovo je gotovo zanimiv tržni potencial za slovenske znamke. Te imajo<br />

vodilni položaj na vseh lestvicah, najvišje mesto pa dosegajo v kategoriji,<br />

koliko kakovosti dobijo porabniki za svoj denar.<br />

Kosovo je trg, ki ima Slovence rad, meni<br />

Zenel Batagelj iz Valicona, vodilnega<br />

slovenskega predstavnika v raziskovanju kosovskega<br />

trga. Maja Makovec Brenčič, izredna<br />

profesorica na ljubljanski ekonomski fakulteti,<br />

pa pravi, da se slovenskim podjetjem<br />

splača izkoristiti slovensko poreklo znamk,<br />

saj zdaj še štejejo v očeh kosovskega porabnika.<br />

Uspeti na Kosovu – s pašteto<br />

in internetom<br />

Tomaž Arh iz Droga Kolinske usmerja trženje<br />

znamke Argeta, najmočnejše slovenske<br />

znamke na Kosovu. Argeta je bila tam že od<br />

nekdaj, resno pa od leta 2001, ko so dobili<br />

odličnega distributerja. Ta je tako zrasel prek<br />

Argete, da mu ta daje samo še pet odstotkov<br />

posla. Izdelek je bil primeren za trg. Cena na<br />

Kosovu je v primerjavi s Slovenijo nižja od<br />

20 do 35 odstotkov, so pa tudi plače nižje za<br />

tri- do petkrat. Pomembnejše kot kje drugje<br />

pa je zaupanje, osebni stik z distributerjem in<br />

drugimi sodelujočimi.<br />

Iztok Sila je na Kosovu sodeloval pri uspešni<br />

tržno-komunikacijski akciji za blagovno<br />

znamko spletnega ponudnika Ipko (poleg<br />

oglaševanje in trgovina<br />

Oglaševalski trg leta 2008 je bil ocenjen na 20 milijonov evrov. Tobačna<br />

in telekomunikacijska panoga sta tisti, ki razvijata komunikacijske kanale.<br />

Prestižne znamke so zelo vidne. Predvsem mladi pa se radi oblačijo v kopije<br />

luksuznih znamk.<br />

Vsaka stvar na trgu ima svojo vrednost, tudi če ne deluje več, je uporabna<br />

kot nadomestni del. Obstajajo obrtniki, ki znajo popraviti vse. Zato poprodajne<br />

trženjske dejavnosti na Kosovu niso tako potrebne. Prav tako se težko<br />

uveljavijo nove znamke.<br />

Prodaja se počasi seli iz majhnih trgovin in tržnic v hipermarkete, še vedno<br />

pa se največ proda v kioskih. Kosovo ima tudi edinstven prodajni kanal, tako<br />

imenovano ambulantno prodajo –mladi hodijo od človeka do človeka in mu<br />

ponujajo cigarete, predplačniške kartice za telefon in internet ter prigrizke.<br />

Za nekatere kategorije izdelkov je ta kanal celo ključnega pomena.<br />

Ker večino blaga uvozijo, je veliko uvoznikov in distributerjev. Dejavniki nakupne<br />

odločitve so cena, nato kakovost, manj pa videz trgovin ali prijaznost<br />

trgovskega osebja.<br />

Trg so si medsebojno razdelili klani, eni za bencin, drugi za cigarete, in ga<br />

tako nadzirajo.<br />

interneta in televizije ponuja tudi mobilno<br />

telefonijo), ki je od leta 2006 v lasti Telekoma<br />

<strong>Slovenije</strong>. Bili so prvi, ki so ponudili dostop<br />

do digitalne televizije in 20 tisoč »kosov«<br />

<br />

prodali v rekordnem času. Zdaj je večina televizijskih<br />

programov ne samo kakovostnih,<br />

ampak tudi legalnih. Ipko je tudi razmeroma<br />

velik zaposlovalec.<br />

<strong>Gospodarska</strong> rast<br />

Kitajske<br />

<strong>Gospodarska</strong> rast Kitajske je<br />

bila v prvem letošnjem četrtletju<br />

11,9-odstotna. To je največ<br />

po letu 2007. Zaradi tega so<br />

se še okrepile špekulacije, da<br />

bo Peking počasi prisiljen revalvirati<br />

valuto juan.<br />

Podatki evropske komisije kažejo,<br />

da so v evropski IT-panogi štiri<br />

petine zaposlenih moški. Delež<br />

žensk se kljub vse večji prisotnosti<br />

informacijskih tehnologij v<br />

vsakdanjem življenju in številnim<br />

priložnostim še zmanjšuje. IKTpanoga<br />

v evropski kosmat družbeni<br />

proizvod prispeva več kot<br />

pet odstotkov, prav tako ustvarja<br />

več kot štiri odstotke vseh delovnih<br />

mest. Dosega nadpovprečne<br />

stopnje rasti in sodi med najbolj<br />

inovativne in raziskovalno intenzivne<br />

panoge, saj je odgovorna<br />

za kar četrtino vseh raziskovalnih<br />

dejavnosti v evropskem poslovni<br />

panogi. Kljub izrednemu pomenu<br />

informacijskih tehnologij za<br />

prihodnost Evrope se vedno manj<br />

mladih, zlasti pa žensk, odloča za<br />

študij in poklice s tega področja.<br />

Kljub rasti evropske IT-panoge se<br />

število žensk, zaposlenih na tem področju,<br />

ne povečuje.<br />

Demografija in gospodarstvo<br />

Kosovo je najmlajša demokracija<br />

v Evropi in tudi družba z najmlajšo<br />

populacijo. Kosovo ima 2,3 milijona<br />

ljudi, od katerih je polovica mlajša od<br />

26 let. V državi je 30 tisoč študentov.<br />

Za primerjavo: v Sloveniji je pol prebivalcev<br />

starejših od 40 let.<br />

Njihova denarna valuta je evro (razen<br />

na meji s Srbijo). So del sporazuma<br />

<br />

CEFTA. Leta 2008 so imeli triodstotno<br />

gospodarsko rast. Ne proizvajajo<br />

veliko svojega: vse, kar prebivalci<br />

porabijo, morajo uvoziti. Država je<br />

bogata z minerali. V prihodnjih treh<br />

letih bodo zgradili tri nove elektrarne<br />

in nameravajo postati pomemben<br />

proizvajalec elektrike.<br />

Vizum ni potreben, niso pa del<br />

režima zelene karte in je treba na<br />

meji ločeno plačati zavarovalnino.<br />

Trenutno se počutijo izolirane zaradi<br />

srbske blokade, ki jim po kopnem ne<br />

dovoljuje prehoda meje, kar zvišuje<br />

transportne stroške.<br />

41 odstotkov ljudi je brezposelnih.<br />

37 odstotkov jih porabi manj kot dva<br />

dolarja na dan.

Hooray! Your file is uploaded and ready to be published.

Saved successfully!

Ooh no, something went wrong!