pripetem *.pdf dokumentu - Gospodarska zbornica Slovenije

30 GZS Glas Gospodarstva / maj 2010
Glas Gospodarstva / maj 2010
svetovalec 31
INTERNACIONALIZACIJA
vprašanja in odgovori
Se ruski medved le
prebuja
Aleš Cantarutti, direktor Centra za konkurenčnost pri GZS, ales.cantarutti@gzs.si
V začetku aprila je rusko prestolnico obiskala številčna delegacija
predstavnikov slovenskih podjetij s področja gradbeništva in proizvodnje
gradbenih materialov. V organizaciji GZS, JAPTI ter ministrstva
za gospodarstvo se je na skupinskem razstavnem prostoru 12 podjetij
predstavilo na sejmu Mosbuild.
Več kot 30 slovenskih gospodarstvenikov
pa se je v okviru delegacije na slovenskem
veleposlaništvu v Moskvi udeležilo še
rusko-slovenske poslovne konference. Ključna
ugotovitev večine udeležencev je, da se
rusko gospodarstvo, po izjemno težkem lanskem
letu, postavlja na noge in da se kažejo
priložnosti tudi za slovenska podjetja, vstop
na ruski trg pa je vse prej kot preprost.
Rast BDP
Čeprav sodi Ruska federacija v tako imenovano
skupino držav BRIK, za katere velja,
da se najhitreje razvijajo, so se v nasprotju z
Brazilijo, Indijo in Kitajsko v največji državi
na svetu lani spopadali z globoko recesijo,
ki se je konec leta pokazala v 8,5-odstotnem
upadu BDP in sorazmerno visoko inflacijo.
Slovenski razstavni prostor na ruskem sejmu Mosbuild.
Predsednik vlade Vladimir Putin je tako že
konec minulega leta napovedal, da sta med
ključnimi cilji njegove vlade tudi ohranjanje
makroekonomske stabilnosti in zmanjšanje
proračunskega primanjkljaja. Ob tem je
dodal, da bi lahko Rusija v letu 2010 zabeležila
vsaj triodstotno rast BDP. Po prvem
letošnjem četrtletju se zdi, da se Putinove
napovedi uresničujejo, saj je bila zabeležena
občutna gospodarska rast,
Hladna prha za sodelovanje
med Slovenijo in Rusijo
Blagovna menjava med Slovenijo in Rusko
federacijo je lani upadla za več kot 40 odstotkov,
kar je bila po letih relativne hitre rasti
v menjavi hladna prha za gospodarsko sodelovanje
med državama. Številna slovenska
podjetja so zaznala močan upad prodaje na
ruskem trgu, nekatera pa so bila v Rusiji prisiljena
vsaj začasno celo zapreti svoja predstavništva.
S težavami so se lani srečevala tudi
slovenska gradbena in inženiring podjetja,
ne le zaradi ustavitve številnih načrtovanih
projektov in občutnega upada gradbene dejavnosti,
pač pa tudi zaradi težav z zagotavljanjem
potrebnih finančnih sredstev za delovanje
na ruskem trgu. Kljub temu je zanimanja
med slovenskimi podjetji za 240-milijonski
trg veliko, večina na ruskem trgu išče predvsem
prodajne priložnosti. Teh je seveda precej,
a treba je vedeti, da so v Rusiji že vrsto let
prisotne ne le vse najpomembnejše svetovne
multinacionalke, temveč tudi manjša podjetja,
ki na globalnem trgu kaj pomenijo.
GZS skuša olajšati vstop na
ruski trg
Na GZS se dobro zavedamo pomena ruskega
trga za slovensko gospodarstvo. Ne nazadnje
je bila Rusija pred gospodarsko krizo šesti
najpomembnejši izvozni trg za slovenska
podjetja. Organizacija skupinskega sejemskega
nastopa na Mosbuildu in obisk aprilske
gospodarske delegacije v Moskvi zato nista
edini aktivnosti, ki smo ju na GZS načrtovali
za letos. Podjetjem skušamo različno olajšati
vstop na ta trg, ker pa je pot do potencialnih
ruskih partnerjev za mnoga slovenska podjetja
izjemno zahtevna, upamo, da bo slovenski
predsednik Danilo Türk še letos uresničil napovedani
obisk z gospodarstveniki v Moskvi.
Rusija pač sodi med tiste države, kjer lahko
politični vrh, ob dobrih pripravah, gospodarstvu
nedvomno precej pomaga pri krepitvi in
pridobivanju novih poslov.
DELOVNO PRAVO
Odgovarja: Igor KNEZ, pravni svetovalec, Pravna služba GZS
Pri opravljanju gradbenih del je delavec padel skozi
strešno odprtino, ki jo je sam odprl, in se po svoji krivdi
poškodoval. Inšpektorat za delo ni ugotovil večjih nepravilnosti,
razen pretečenega potrdila o opravljanju
testa iz varnosti pri delu in zdravstvenega spričevala.
Lani je Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije
(ZZZS) z regresnim zahtevkom od nas zahteval povračilo
škode v višini dva tisoč evrov, ki naj bi jo imel
s tem primerom. Sprašujemo vas, ali je ZZZS sploh
upravičen do takega zahtevka ter kakšne so naše
pravne možnosti, saj nam ZZZS v primeru neplačila
grozi s sodnim postopkom
Zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (Ur. l.
RS, št. 9/1992 s spremembami; v nadaljevanju: ZZVZZ) v 1. odstavku
87. člena ureja pravico ZZZS do povračila škode v primerih, kadar
delavec namenoma ali iz malomarnosti povzroči okvaro zdravja ali
smrt zavarovane osebe pri delu ali v zvezi z delom, (1. in 2. odstavek
86. člena ZZVZZ). Prav tako ZZVZZ daje ZZZS pravico do povračila
škode v primerih, kadar:
je bolezen, poškodba ali smrt zavarovane osebe posledica tega, da
niso bili izvedeni ustrezni higiensko-sanitarni ukrepi, ukrepi varstva
pri delu ali drugi ukrepi, predpisani ali odrejeni za varnost ljudi
(1. odstavek 87. člena ZZVZZ);
nastane škoda zaradi tega, ker je bilo delovno razmerje sklenjeno
brez predpisanega zdravstvenega pregleda z osebo, ki zdravstveno
ni bila sposobna za opravljanje določenih del oziroma nalog, kar
se je pozneje ugotovilo z zdravstvenim pregledom (2. odstavek 87.
člena ZZVZZ);
je škoda nastala zato, ker ZZZS ni dobil podatkov, je dobil neresnične
podatke o dejstvih, od katerih je odvisna pravica do zdravstvenega
zavarovanja (1. odstavek 88. člena ZZVZZ).
V 92. členu ZZVZZ je nadalje določeno, da ZZZS od delodajalca
zahteva povrnitev škode v določenem roku. Če škoda ni povrnjena v
določenem roku, pa ZZZS uveljavlja odškodninski zahtevek pri pristojnem
sodišču.
Pri presojanju pravice ZZZS do povrnitve škode se uporabljajo določila
obligacijskega zakonika (Ur. l. RS, št. 83/2001 s spremembami; v
nadaljevanju: OZ), ki urejajo odgovornost za škodo, ki izvira iz nevarne
dejavnosti. V skladu s 150. členom OZ, za škodo, ki izvira iz nevarne
dejavnosti, odgovarja tisti, ki se z njo ukvarja, torej delodajalec.
Pri tem se skladno s 149. členom OZ šteje, da škoda izvira iz takšne
nevarne dejavnosti, razen če se dokaže, da ta ni bila vzrok za nastanek
škode (izpodbojna domneva vzročnosti).
Glede na razpoložljive podatke lahko sklepamo, da bi v vašem primeru,
torej v primeru opravljanja gradbenih del, lahko šlo za nevarno
dejavnost, iz katere bi potencialno izhajala tudi vaša objektivna odgovornost
za škodo, ki je nastala ZZZS. Iz vaših navedb o krivdnem
(malomarnem) ravnanju delavca pa nadalje izhaja, da bi moral ZZZS
v skladu s pravilom o delni oprostitvi odgovornosti iz 3. odstavka 153.
člena OZ pri svojem zahtevku upoštevati tudi prispevek delavca k nastali
škodi ZZZS. Zato menimo, da je smiselno, da se z ZZZS poskusite
dogovoriti o ustreznem zmanjšanju zahtevka. Če dogovora o delni
oprostitvi odgovornosti ne boste dosegli, pa lahko omenjeni ugovor
uveljavljate v sodnem postopku.
GOSPODARSKO PRAVO
Odgovarja: Marko DJINOVIĆ, namestnik vodje Pravne službe GZS
Zoper samostojnega podjetnika, ki je bil pred dvema
mesecema izbrisan iz poslovnega registra, imamo
pravnomočen sklep o izvršbi. Sprašujemo vas, kako je
mogoč izbris samostojnega podjetnika, ki ima neporavnane
obveznosti iz poslovnega registra, ter kako
smo v omenjenem primeru zaščiteni kot upnik.
Prenehanje opravljanja dejavnosti mora samostojni podjetnik ali od njega
za ta namen pooblaščena oseba skladno s 1. odstavkom 75. člena zakona o
gospodarskih družbah (Ur. l. RS, št. 42/2006 (60/2006 popr.) s spremembami;
v nadaljevanju: ZGD-1) prijaviti Agenciji RS za javnopravne evidence
in storitve (AJPES) najmanj 15 dni prej. Prav tako mora samostojni podjetnik
v skladu z 2. odstavkom 75. člena ZGD-1 razkriti namen in datum
prenehanja opravljanja dejavnosti vsaj tri mesece pred prijavo prenehanja
opravljanja dejavnosti. Navedeni obveznosti samostojni podjetnik zadosti
tako, da primerno objavi, da bo nehal opravljati dejavnost ter ob tem
navede tudi dan prenehanja opravljanja dejavnosti. To lahko stori denimo
s pismi upnikom, v sredstvih javnega obveščanja, poslovnih prostorih in
podobno. Pri tem posebej opozarjamo, da so neporavnane dospele obveznosti
podjetnika iz njegovih prejšnjih poslovanj v skladu z 2. odstavkom
74. člena ZGD-1 ovira le za vpis podjetnika v poslovni register, ne pa tudi
za njegov izbris iz poslovnega registra. Skladno z veljavno zakonodajo torej
neporavnane dospele obveznosti samostojnega podjetnika niso ovira za
izbris samostojnega podjetnika iz poslovnega registra. Prav tako AJPES v
postopku izbrisa iz poslovnega registra omenjenega dejstva ne preverja.
Vprašanje odgovornosti samostojnega podjetnika posameznika za obveznosti
ureja 7. člen ZGD-1, pri čemer izhaja iz temeljne značilnosti
te pravnoorganizacijske oblike, to je da gre za fizično osebo. V skladu z
omenjenim izhodiščem ZGD-1 v 1. odstavku 7. člena določa, da samostojni
podjetnik za svoje obveznosti, ki nastanejo pri opravljanju gospodarskega
podjema, odgovarja z vsem svojim premoženjem, in sicer s:
premoženjem, ki je namenjeno opravljanju gospodarske dejavnosti,
in tudi
svojim osebnim premoženjem.
Kar zadeva odgovornost za obveznosti samostojnega podjetnika po
prenehanju opravljanja dejavnosti (torej po izbrisu iz poslovnega registra)
velja, da z izbrisom podjetnika iz poslovnega registra, odgovornost
(fizične) osebe za obveznosti ne preneha. Iz navedenega izhaja, da
lahko kot upnik po izbrisu svojega dolžnika – samostojnega podjetnika
iz poslovnega registra, omenjeno (fizično) osebo na podlagi pravnomočnega
sklepa o izvršbi terjate za vse neporavnane dospele obveznosti,
ki so nastale pri opravljanju gospodarskega podjema v času, ko je
bila omenjena oseba nosilec podjema.
Odgovarja: Peter RIŽNIK, pravni svetovalec, Pravna služba GZS
S prodajalcem USB-ključkov iz Kitajske smo sklenili pogodbo
o prodaji tisoč USB-ključkov zmogljivosti 8GB.
Kmalu po dobavi blaga smo ugotovili, da je razpoložljivega
prostora na ključkih le 2GB. Katero pravo se uporabi
za presojanje našega spora s prodajalcem Kakšna
pravna sredstva so nam na voljo
Če se niste posebej dogovorili za veljavno pravo pri nakupu, je pravna podlaga
za presojo vašega posla konvencija Združenih narodov o pogodbah
Uradne ure: od ponedeljka do petka od 9. do 15. ure, telefon: 01 58 98 000, e-pošta: info@gzs.si
Svetovalni termini infopike potekajo redno vsak teden. Urnik in področja svetovanja najdete na spletni strani www.gzs.si/infopika