pripetem *.pdf dokumentu - Gospodarska zbornica Slovenije

44 GZS Glas Gospodarstva / maj 2010
Glas Gospodarstva / maj 2010
GZS 45
DELODAJALCI IN EU
Z reformami je
treba pohiteti
Nenad Senić, foto: Mateja Jordović Potočnik
Cveto Stantič, nekdanji podpredsednik GZS, dolgoletni poslovnež, kolumnist
Glasa Gospodarstva in podpredsednik interesne skupine delodajalcev
v evropskem ekonomsko-socialnem odboru (EESO), bo letos kandidiral za
nov mandat v tem odboru. Pri tem ima podporo zbornic in Združenja delodajalcev,
katerih interese tudi predstavlja. Ob tej priložnosti nam je v pogovoru
povedal, da težave, s katerimi se soočamo v Sloveniji, tarejo večino
Evrope, a žal tudi za mnogimi zaostajamo, ko je sisteme treba reformirati.
Glas Gospodarstva: Aktivno ste sodelovali pri
vstopanju Slovenije v EU. Katera pričakovanja
delodajalcev so bila doslej izpolnjena in
katera ne
Cveto Stantič: Predstavniki delodajalcev smo
napovedovali zelo pozitivne učinke, tako vstopa
v EU kot tudi vstopa v evrsko območje. Pri
vstopu v EU je bil ključen vstop v evropski notranji
trg. Pri tem je sicer zelo težko empirično
dokazati pozitivne učinke, a odprl se nam je trg
s 450 milijoni potrošnikov. Seveda smo tudi
EESO
Evropski ekonomsko-socialni
odbor sestavlja 344 predstavnikov
organizirane civilne družbe
iz vseh držav članic EU. Je svetovalno
telo, ustanovljeno leta
1957 z rimsko pogodbo. Svetuje
trem pomembnim institucijam
EU – evropski komisiji, evropskemu
parlamentu in evropskemu svetu.
Glavni produkt odbora so tako
imenovana strokovna mnenja, ki
jih odbor pripravi na zahtevo ene
od teh treh institucij. Po lizbonski
pogodbi ima odbor pravico tudi do
mnenja na svojo pobudo. Mnenja
so objavljena tudi v Uradnem listu
EU. EESO je razdeljen v tri velike
skupine: delodajalcev, delojemalcev
in skupina posebnih interesov.
mi morali odpreti svoj trg drugim, ampak na
konkurenčnost slovenskega gospodarstva je
v tistem hipu to gotovo vplivalo zelo ugodno,
uvedba evra pa še bolj. Mislim, da je bila večina
pričakovanj uresničena. Danes nas seveda
bremeni velika finančna in gospodarska kriza,
a s tem se ubada vsa Evropa. Menim celo, da
bi krizo premagali teže, zagotovo finančno, če
ne bi bili člani Unije. Mislim, da se delodajalci
večinoma strinjajo z menoj.
GG: Toda ali ni slovenski trg premalo odprt
za Evropo, hkrati pa ne izkoriščamo dovolj
možnosti na evropskem trgu
CS: Zagotovo je eno in drugo res. Slovenski trg
je še zaprt, predvsem kar zadeva tuje naložbe.
Pri nas še vedno velja, kar smo podedovali iz
preteklosti, da je treba pomembno lastništvo
ohraniti v slovenskih rokah. Vendar se zmeraj
bolj ugotavlja, da ta nacionalni interes, ki je bil
včasih nekako zelo jasno izražen, izgublja pomen.
Ni pomembno, kdo je lastnik, pomembno
je, da je dober lastnik, da skrbi za razvoj in
da zagotavlja delovna mesta in gospodarsko
rast državi.
Kar zadeva evropski trg, smo z vstopom v ta
notranji trg veliko pridobili, res pa je, zdaj pa
govorim tudi s stališča evropsko ekonomskosocialnega
odbora in stališča delodajalcev znotraj
tega odbora, da smo od razvoja notranjega
trga še vedno zelo daleč. Torej pravi notranji trg
še ni tisto, kar si delodajalci želimo, da je. Močno
se je razvil, vendar so določena področja,
kjer so še velike rezerve. Če govorimo o strategiji
Evropske unije leta 2020, je ena ključnih
zadev dokončanje projekta skupnega notranjega
trga oziroma enotnega trga. Na področju
storitev imamo delodajalci resne namene
razpravo o direktivi o storitvah pognati naprej
in jo nadgraditi. Področja financ, bančništva in
zavarovalništva še ne delujejo dobro v smislu
odprtega notranjega trga. Davčno področje je
velika šibkost, saj so davki v Evropi prepuščeni
nacionalnim državam, nimamo enotne davčne
zakonodaje in to omogoča velike razlike med
državami. Področje, kjer so še rezerve, je zagotovo
tudi energetika.
GG: Vaš odbor je zelo dejaven …
CS: Res je, mnenj izdelamo veliko. Evropska
komisija vsake tri mesece pripravlja tudi analizo
učinka teh mnenj. Podatki zadnjih analiz kažejo,
da je približno 80 odstotkov naših mnenj vplivalo
na zakonodajo in politiko EU. Glavni namen
je, da ima civilna družba prek ekonomsko-socialnega
odbora neposreden vpliv na zapleten proces
odločanja na ravni EU. Temu v Evropi pravimo
participativna demokracija. Mi smo eden
glavnih promotorjev participativne demokracije,
ki dopolnjuje reprezentativno demokracijo, to
je demokracijo, ki jo zastopajo člani parlamenta,
izvoljeni predstavniki ljudstva. Gre za to, da so
člani parlamenta politiki in tudi politično razmišljajo,
medtem ko predstavniki civilne družbe
nismo profesionalni politiki, predstavljamo interese
iz svojih okolij in zato tudi nismo voljeni in
kot taki imamo skozi mnenja neposreden vpliv
na procese odločanja v EU. Nova lizbonska po-
Cveto STANTIČ, podpredsednik interesne skupine delodajalcev v evropskem ekonomsko-socialnem odboru.
godba poudarja participativno demokracijo v
obliki državljanskih pobud.
GG: V slovenski javnosti sicer ni veliko slišati
o Strategiji EU 2020, na katero pa GZS že nekaj
časa opozarja. Zakaj je tako pomembna
CS: Gre za zelo pomembno zadevo, ker se Evropa
še vedno spopada s finančno in gospodarsko
krizo in izhodom iz nje. Nanjo veliko stavi tudi
nova evropska komisija, ki meni, da je veliko
pozitivnih rezultatov prejšnje lizbonske strategije
izničila trenutna kriza.
Kriza je pokazala, kako so evropska gospodarstva
pravzaprav soodvisna. Žal pa se v kriznih
razmerah vnovič začne uveljavljati ekonomski
nacionalizem in tudi v Evropi je to problem.
Delodajalci znotraj evropskega ekonomskosocialnega
odbora se posebej bojujemo proti
temu, saj menimo, da je protekcionizem smrt
za skupni notranji trg. Evropa želi igrati pomembno
vlogo v novem globaliziranem svetu,
za to pa bo morala govoriti s skupnim jezikom,
ne z jezikom posameznih držav.
GG: Sistem, ki potrebuje reformo, je vsekakor
pokojninski sistem. Kako vaša skupina znotraj
odbora gleda na to
CS: Skupina delodajalcev znotraj evropskega
ekonomsko-socialnega odbora zastopa interese
podjetij in naša ključna skrb je konkurenčnost
evropskih podjetij; pri tem imamo težave vse
države. Težave na ravni EU so zelo podobne
težavam, s katerimi se ubadamo v Sloveniji, in
če hočemo povečati konkurenčnost evropskih
podjetij, se bomo morali sprijazniti z določenimi
reformami, čemur je tudi namenjena nova
Strategija EU 2020. Ključ te nove strategije so
reforme in sam predsednik Barroso pravi, da
»business as usual« ne more več funkcionirati.
Evropa je zrela za reforme, da ne omenjam bolj
prožnega trga dela. Žal smo v Sloveniji prepočasni.
Danes (pogovor je potekal 9. aprila) sem
bil na seji ekonomsko-socialnega sveta, kjer se
ta hip socialni dialog skoraj ne dogaja, kjer se
blokirajo stvari, ki so povezane s spremembami
delovno-pravne zakonodaje. Delodajalci
v evropskem ekonomsko-socialnem odboru
podpiramo prožnost trga dela. Jasno pa je, da
samo prožnost trga dela ne zagotavlja rešitve,
zagotovljena mora biti tudi določena varnost.
Kje je meja med prožnostjo in varnostjo, je
seveda stvar dogovora in ekonomsko-socialnega
dialoga med socialnimi partnerji, torej
delodajalci in delojemalci. Toda če bomo hoteli
konkurirati na primer ameriškim podjetjem
ali podjetjem na Daljnem vzhodu in drugim
gospodarskim velesilam, bomo morali to prožnost
povečati, sicer se bodo delovna mesta
preselila v druge dele sveta.
GG: Za konec, kako lahko ali sploh »smejo«
podjetniki komunicirati z vami
CS: Evropska pogodba in tudi nova lizbonska
pogodba nam preprečujeta, da bi neposredno
zastopali ožje interese posameznih skupin, v tem
primeru delodajalskih. Sam zastopam interese
treh delodajalskih organizacij, to je Gospodarske
zbornice Slovenije, Združenja delodajalcev
Slovenije in Trgovinske zbornice Slovenije, vendar
ne posameznih interesov posamezne institucije,
saj evropsko ekonomsko-socialni odbor
ni lobistična organizacija. Odbor se financira iz
proračuna EU. Za posamezne specifične interese
posameznih institucij ali organizacij so druge
organizacije na delodajalski strani, na primer
Evropsko združenje gospodarskih zbornic, ki
pokriva interese zbornic, BusinessEurope, to je
Evropsko združenje delodajalskih organizacij,
in Evropsko združenje trgovcev. To so tipične
lobistične organizacije, ki delujejo na prostovoljni
osnovi, se tako tudi financirajo in vse te
organizacije svoja stališča redno sprejemajo, jih
objavljajo in po svoje pritiskajo na zakonodajne
organe v EU, zlasti na komisijo.
Mi in tudi sam kot podpredsednik skupine delodajalcev
znotraj odbora si zelo prizadevam,
da imamo z vsemi temi delodajalskimi organizacijami
na evropski ravni stalne stike in da čim
bolj sodelujemo, ker postaja jasno, da bomo
učinkovito uveljavili interese evropskih podjetij
samo, če bomo vsi, ki te interese zastopamo,
govorili skupen jezik na ravni EU. Evropska
pogodba od nas, članov odbora, zahteva, da
izhajamo iz okolja delodajalcev, da poznamo
problematiko podjetništva. Zaželeni pa so stiki
z delodajalskimi organizacijami doma.