pripetem *.pdf dokumentu - Gospodarska zbornica Slovenije

14 GZS Glas Gospodarstva / maj 2010
Glas Gospodarstva / maj 2010
GZS 15
15. REDNA SEJA UO GZS
POKOJNINSKa reforma
Kje je izhod
Manja Kovačič
Upravni odbor GZS je na 15. redni seji obravnaval letno poročilo GZS
za leto 2009 in se seznanil s strategijo EU 2020. V nadaljevanju so se
gospodarstveniki srečali z ministrom za gospodarstvo Matejem Lahovnikom,
ki je predstavil gospodarske razmere v Sloveniji.
Minister za gospodarstvo Matej Lahovnik je
poudaril, da je položaj pri naročilih boljši
kot lani, razen v gradbeništvu. Kot največjo težavo
je navedel plačilno nedisciplino. Vlada je po njegovem
mnenju sprejela številne ukrepe, ki naj bi
razmere izboljšali (na primer skrajšanje plačilnih
rokov za javna naročila, skrajšanje vračila preplačila
DDV in podobno), sledile naj bi med drugim
spremembe zakona o finančnem poslovanju, postopkih
zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju
ter zakona o izvršbi. S spremembo zakona
o javnih naročilih je po mnenju ministra dana
možnost, da javni naročnik neposredno poplača
podizvajalce. Lahovnik je še napovedal, da bo
ministrstvo do poletja objavilo razpis za gospodarska
razvojna središča, usmerjena v spodbujanje
dolgoročnih razvojnih projektov, saj se vlada
vse bolj usmerja na povratne spodbude.
Lahovnik: Mi ne vodimo podjetij
Gospodarstveniki so med drugim opozorili na
problematiko razvoja in zdajšnji položaj posameznih
dejavnosti, med drugim lesnopredelovalne
industrije in turizma. Minister pa je bil
Matej Lahovnik,
minister za gospodarstvo
»Ne vem, ali je plačilna nedisciplina
sploh pravi izraz, saj so številna podjetja
že na robu insolventnosti.«
jasen, da »ni naloga ministrstva, da namesto menedžerjev
vodi podjetja ali jih sili v povezovanje,
je pa naloga ministrstva, da ustvari pogoje, ki
podjetjem omogočajo povezovanje, da pridejo
do razvojnih sredstev«.
Zahteve gospodarstva za
izhod iz krize
Upravni odbor (UO) je na seji obravnaval letno
poročilo GZS za leto 2009. Generalni direktor
GZS Samo Hribar Milič je uvodoma povzel
glavne poudarke lanskega delovanja zbornice.
Opozoril je, da je v razmerah težke finančne in
gospodarske krize razumljivo, da so vsezbornično
delovanje usmerili v pomoč podjetjem, iskanje
izhoda iz krize in pripravo novih razvojnih
strategij.
»Oblikovali smo 10 sklopov zahtev v zvezi z
ukrepi za izhod iz krize in jih predstavili na
spomladanskem in jesenskem Vrhu slovenskega
gospodarstva. Vzpostavili smo poseben
spletni portal naših aktivnosti za izhod iz krize
in barometer uresničevanja naših zahtev,« je
pojasnil Hribar Milič.
Skupaj z drugimi zbornicami in delodajalskimi
združenji je GZS vladi posredoval zahteve
za razbremenitev gospodarstva in nujnost
spremembe zakonodaje za varno prožnost
delovnih razmerij. Poudaril je nujnost učinkovitejše
uporabe sredstev aktivne politike
zaposlovanja. Zbornica je skupaj z drugimi
delodajalskimi organizacijami zahtevala spremembe
zakonodaje o minimalni plači in trgu
dela, sodelovala pa je tudi pri razpravi o izhodiščih
za modernizacijo pokojninskega sistema.
»Vključevali smo se v pripravo okrog 380
predpisov,« je povedal Hribar Milič. Velik poudarek
je GZS dal tudi pomoči pri ustvarjanju
poslovnih priložnosti in internacionalizaciji
poslovanja članov. UO GZS je predlog letnega
poročila GZS za leto 2009 sprejel in ga poslal v
potrditev skupščini GZS.
Evropska gospodarska strategija
Cveto Stantič, podpredsednik skupine delodajalcev
v evropskem ekonomsko-socialnem
odboru, je na seji predstavil evropsko
gospodarsko strategijo EU 2020. Ta kot
prednostno področje opredeljuje premišljeno,
trajnostno in vključujočo rast. Ključne
pobude za hitrejši napredek na prednostnih
področjih in za doseganje ciljev so po Stantičevih
besedah inovacije, mladi in mobilnost,
evropski program za digitalne tehnologije,
industrijska politika za dobo globalizacije,
z viri gospodarna Evropa, program za nova
znanja in spretnosti in nova delovna mesta
ter evropska platforma za boj proti revščini.
Poudaril je, da je »pogoj za uspeh strategije
boljše upravljanje in lastništvo strategije«.
Stantič je prikazal tudi stališče evropskega
združenja zbornic Eurochambres, katerega
član je tudi GZS, do strategije EU 2020
in delovanje tega združenja. Pri tem je poudaril,
da se bodo evropske zbornice zavzemale
za ostrejše kazni za nedoseganje ciljev
strategije in večje spodbude za izvajalce ter
izmenjavo dobrih praks.
Cveto Stantič,
podpredsednik interesne skupine delodajalcev
v evropskem ekonomsko-socialnem odboru
»Pobude za hitrejši napredek na
prednostnih področjih za doseganje
ciljev strategije so zavezujoče tako
na ravni EU kot na ravni posameznih
držav članic.«
Daljše delo – še
več težav
Nika Logar, foto: Žare Modlic
Zaposleni bo v Sloveniji čez 30 let »skrbel« za
več kot enega upokojenca. Spremembe zdajšnje
ureditve so zato, poudarjajo delodajalci,
res nujne.
z vladnimi predlogi za modernizacijo pokojninskega
sistema niso zadovoljni. Ne le
A
pokojninsko, treba je spremeniti tudi delovno,
socialno in davčno zakonodajo, opozarjajo.
Aleksandar Kešeljević,
Ekonomska fakulteta Univerze v Ljubljani
»Kakršnakoli pokojninska reforma
ne bo zadostna, če ne bo gospodarske
rasti.«
Slovenci se upokojujemo (pre)
mladi
V Sloveniji se povprečno upokojujemo pri 53.
letih in osmih mesecih, z le 32 leti in tremi meseci
delovne dobe. Med 55. in 64. letom starosti
je v delovnem razmerju le slaba tretjina prebivalcev.
V EU je povprečje višje – skoraj polovica.
Življenjska doba pa se podaljšuje kot povsod po
Evropi. Tako ni čudno, da je, kot je na problemski
konferenci GZS poudaril generalni direktor GZS
Samo Hribar Milič, pokojninski sistem že v tem
trenutku nevzdržen. Projekcije pa kažejo, da naj
bi leta 2050 odhodki pokojninske blagajne znašali
kar 18,4 odstotka BDP. A nižanje pokojnin ni
rešitev. »Pokojnine so na spodnji meji socialne
vzdržnosti,« je poudaril Aleksandar Kešeljević z
Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani. »Ni
več prostora za nižanje.«
7 PREDLOGOV GZS
»Dve tretjini gospodarstva že zdaj
komaj držita glavo nad vodo, ko gre
za tekočo likvidnost, pridobivanje
poslov, pokrivanje obveznosti,«
poudarja Hribar Milič, zato so »edina
alternativa hitre in radikalnejše spremembe
delovnopravne, pokojninske
in socialne zakonodaje«. Delodajalci
zato predlagajo sedem rešitev, ki jih
je vlada pri modernizaciji pokojninskega
sistema spregledala:
1. finančna spodbuda pri zaposlitvah
starejših delavcev
– za vsakega zaposlenega, ki
ostane v delovnem razmerju po
izpolnitvi predčasnih pogojev
za upokojitev, naj delodajalec
plača le polovico sedanje višine
prispevka za pokojninsko in invalidsko
zavarovanje; po izpolnitvi
polne upokojitvene starosti naj
delodajalec plača le 20 odstotkov
prispevka;
2. uzakonitev kapice zavarovalne
osnove za pokojninsko zavarovanje
– uvede naj se limitiranje
plačila prispevka do višine
40.422 evrov;
3. vštevanje vseh prejemkov, od katerih
so bili vplačani prispevki, v
pokojninsko osnovo – ker deloda-
Reforma z napako
Predlog novega zakona o pokojninskem in invalidskem
zavarovanju ne sledi vsem ciljem, ki si jih
je postavila vlada sama, opozarjajo delodajalci.
Pisci zakona niso predvideli kapice zavarovalne
osnove za pokojninsko zavarovanje, kot jo predvideva
Slovenska izhodna strategija 2010–2013.
Zakonski predlog še dodatno širi osnove za plačilo
prispevka, najvišjo pokojninsko osnovo pa
ohranja v višini štirikratnika najnižje pokojninske
osnove.
Slovenska posebnost je, da si starejši delavci želijo
čim prejšnje upokojitve in jo tudi uresničijo
takoj, ko dosežejo minimalne pogoje zanjo. Delodajalci
pa, na drugi strani, niso motivirani za zaposlovanje
starejših, saj za podjetje, v primerjavi
z mlajšimi kolegi, pomenijo višji strošek za manj
opravljenega dela. Osvežena zakonodaja sicer za
delavce, ki izpolnjujejo minimalne pogoje, predvideva
možnost delne upokojitve, ne spodbuja
pa delodajalcev, da bi jih obdržali v »delnem delovnem
razmerju«. Vlada namreč ne predvideva
znižanja prispevne stopnje za te delavce, ampak
načrtuje podjetjem priznati olajšave šele s spremembami
obdavčitve dohodka pravnih oseb. Teh
pa še niso pripravili.
4.
5.
6.
7.
jalci in delavci plačujejo prispevke
od vseh prejemkov iz delovnega
razmerja, vključno z bonitetami,
in da se podaljšuje obdobje za
izračun pokojninske osnove z zdajšnjih
18 na 34 let zavarovanja, ki
so za zavarovanca najugodnejša,
bi moral biti izračun pokojninske
osnove s tem usklajen;
zakonska ureditev vključevanja
v sistem dodatnega pokojninskega
zavarovanja – delež
aktivne populacije, ki je vključena
v prostovoljno dodatno
pokojninsko zavarovanje, je
razmeroma majhen, zato bi ga
morali zakonsko predpisati;
davčna razbremenitev rente
prostovoljnega dodatnega
pokojninskega zavarovanja;
višje davčne olajšave za prostovoljno
dodatno pokojninsko
zavarovanje;
preprečitev navala upokojitev
– prehodno obdobje, po 1.
januarju 2011, naj zakon uredi
tako, da ne bo nepotrebnega in
pretiranega navala v upokojitev
tistih, ki bodo lahko uveljavili bonuse
za predčasno upokojitev, ki
jih omogoča zdaj veljavni zakon.