Å tevilka 26, januar 2013 - Carinska uprava Republike Slovenije

More documents

Recommendations

Info

30 Anketa o zadovoljstvu strank ZANIMIVOSTI Z delom Carinske uprave RS v letu 2012 je zadovoljnih 97 % naših strank. Najvišje ocene so respondenti dodelili za korektnost zaposlenih in pomoč strankam pri reševanju zadev, kjer jih je bilo več kot 45 % popolnoma zadovoljnih. Od 29. novembra do 20. decembra 2012 je bila na naši spletni strani objavljena anketa, s katero smo ugotavljali zadovoljstvo strank – podjetij, ki sodelujejo s Carinsko upravo RS. V treh tednih je na 15 kratkih zaprtih vprašanj odgovorilo 1109 respondentov. Ocenjevali so zadovoljstvo z delom carine, poslovanje s strankami, prožnost pri reševanju zadev, dostopnost in odzivnost zaposlenih, reševanje zadev v predpisanih rokih … Odgovori so bili večinoma zelo pozitivni, negativnih je bilo le nekaj odstotkov (odgovora nisem zadovoljen in sploh nisem zadovoljen skupaj): od slabih 2 % pri oceni varovanja zaupnosti podatkov do nekaj manj kot 7 % pri oceni razumljivosti informacij. Kako ste na splošno zadovoljni z delom Carinske uprave RS v let 2012? S carinsko upravo smo zelo zadovoljni. Pri delu vam želimo še veliko uspehov in prijaznosti z nami strankami kot do sedaj. Z delom Carinarnice Maribor sem zelo zadovoljna, trenutno nimam nič predlogov. Da začnejo učinkovati prednosti tistim, ki imajo pridobljen status AEO! Predlagam posodobitev informacijskega sistema, saj je bilo v letu 2012 preveč izpadov carinskega sistema. Trenutno brez posebnih pripomb. Glede na izobrazbo vašega kadra, vam predlagam, da po vstopu R Hrvaške v EU obdržite kader in ga preusmerite v nadzor blaga v notranjem prometu, nadzor dela na črno, sive ekonomije, finančna policija in podobno, kajti škoda je mlad izobražen in uniformiran kader dajati ˝na cesto˝. Nekoliko poenostaviti za hitrejše iskanje šifer blaga. Zaenkrat nimamo predloga, ker vse poteka nemoteno, zaposleni na Intrastatu v Novi Gorici so zelo prijazni in korektni, če slučajno kaj rabiš in se ne znajdeš ti zelo radi pomagajo, mislim, da se bi marsikdo lahko učil od njih. Več brezpapirnega poslovanja, vsaj 1 x letno sestanek podjetij na CURS (usklajevanje dela v praksi), kratka navodila, povzetki zakonov, uredb ... Pohvala Carinskemu uradu Ljubljana, s katerim največ kontaktiram. Nadvse prijetno je delati z odlično urejeno carinsko upravo v Sloveniji. Le tako naprej. Na koncu so lahko podali svoje predloge in ideje za izboljšanje dela. Bilo je precej zanimivega branja. Imam samo pohvale, carina ni več naše breme ampak nam je v pomoč. Vsekakor bi po tej poti iskreno pohvalil ekipo iz Murske Sobote, ki se ukvarja z izterjavami prekrškov. Še več takšnih zaposlenih v vseh organih javne uprave. Sabina Langus Boc, GCU CARINA.SI
ZANIMIVOSTI 31 Cariniki skozi čas: umor Gvozdena Pantelića Začenjamo kratko serijo zgodb o carinikih v zgodovini. Prvi v vrsti je članek iz slovenske zgodovine med obema svetovnima vojnama. Zanimiv je, ker pokaže, da so bile razmere za delo nekoč nevarnejše. Ime carinika Gvozdena Pantelića je v začetku tridesetih let razburjalo slovensko javnost, saj je bil umorjen, ko so nepridipravi vdrli v glavno carinarnico v Ljubljani. Umor dobro odseva varnostne razmere, v katerih so po končani prvi svetovni vojni živeli cariniki in financarji pa tudi orožniki. Fotografija Gvozdena Pantelića je trenutno edina fotografija medvojne carinske uniforme, ki jo imamo na razpolago in je še nismo javno prikazali. Če so med revnimi financarji po propadu stare Avstro-Ogrske še naprej prevladovala slovenska imena, so bila bolje plačana mesta carinskih uradnikov namenjena predvsem neslovenskim uslužbencem. Med njimi je bilo veliko carinikov srbskega rodu. Tako se je v Sloveniji znašel tudi carinski blagajnik Gvozden Pantelić, ki si gotovo ni predstavljal, da bo slovenska dežela postala njegov prerani grob. Gvozden Pantelić (okr. 1892/93–17. oktober 1930) je bil blagajnik ljubljanske carinarnice in rezervni pehotni poročnik. Bil je oženjen z Radmilo Pantelić (rojeno Tosić), katere brat je prav tako služboval kot carinik. V zakonu sta se Gvozdenu rodila dva sinova, Miroljub in Branko. Sprva je služboval v Tržiču, na katerega je bil močno navezan, kasneje v Ljubljani. V Ljubljano se je na delo najprej vozil še iz Tržiča, zadnje leto pa iz Sore pri Medvodah. Veljal je za vestnega delavca, ki je v uradu ostajal, tudi ko so drugi že odhajali domov, in je bil zaradi kolegialnosti priljubljen med sodelavci. Ko je dobil depešo, da je službeno premeščen v svoje rojstno mesto Beograd, se je tega zelo razveselil. V prestolnici si je že najel stanovanje. Umorjen je bil le nekaj dni pred nameravano selitvijo, star 37 ali 38 let. 17. oktobra 1930 so trije z revolverji oboroženi neznanci, stari do 30 let, okrog 18.30 vstopili v urad ljubljanske carinarnice na Masarykovi, verjetno z namenom oropati železniško carinsko blagajno, čeprav ni izključen tudi umor iz maščevanja. Pri tem je prišlo do streljanja, v katerem je bil Pantelić težko ranjen in je kmalu zatem v reševalnem vozilu umrl. Če so roparji iskali denar, so zaradi zaklenjene blagajne pobegnili brez 909.000 dinarjev velikega plena (kar je ustrezalo tedanjim mesečnim plačam in dodatkom za okrog 230 carinikov oziroma za okrog 670 financarjev). Morda so se ustrašili svojega dejanja ali pa prisotnosti finančnega podpreglednika Ivana Kolarja, ki je pri blagajni opravljal finančno kontrolo. Umor ostaja nepojasnjen. Vsaj na prvi pogled ni logično, da bi morilci, ki naj bi ropali blagajno, najprej ustrelili prav blagajnika, od katerega bi sicer lahko zahtevali, da jo odklene. Morda pa so storili napako. Umor je v javnosti dvignil toliko prahu in ugibanj, kolikor skoraj noben drug umor na Slovenskem v tedanjem času. Tudi zaradi tega, ker so se morilci 20. oktobra v Kokri in nato še na Jezerskem na Gorenjskem zapletli v oborožen spopad z žandarji. Slednjim je enega izmed trojice uspelo ubiti, ranjena pa sta bila tudi dva žandarja, eden huje in drugi lažje. Prva svetovna vojna je med ljudstvom povzročila veliko moralno razsulo in življenje človeka je izgubljalo vrednost. Zaradi velike gospodarske krize je bilo za vse obdobje med vojnama značilno pomanjkanje. To je v razmerah tržnega gospodarjenja povzročalo nezdravo konkurenco - nastajanje zelo agresivnega oboroženega kriminala. Ker so bili tedaj tudi dohodki od carin in trošarin zelo visoki, cariniki in zlasti financarji pri svojem delu niso nosili orožja zgolj za okras. Pri nadzoru carinske meje je bilo, denimo, ubitih več slovenskih financarjev. Danes to težko razumemo, saj od leta 1945 živimo v obdobju »carinskega miru«. V času socializma kopičenje zasebnega kapitala ni bilo več splošna vrednota, oboroženo stražo na mejnih prehodih so opravljali miličniki, carine so se pričele zniževati. Tudi v samostojni državi smo ohranili oporo v oboroženi policiji. Te razmere nam še 20 let po osamosvojitvi zagotavljajo dokaj varno delo. Upamo in želimo si, da bi se obdobje miru ohranilo. Večinoma neoboroženi cariniki danes nismo zgolj cariniki. Mnogi med nami smo trošarinci ali izterjevalci, vse več se bomo ukvarjali z delom na črno. Ali smo v luči prevzemanja izpostavljenih nalog in v razmerah napredujočega moralnega razsula v slovenski družbi dovolj pripravljeni na konfliktne situacije? Boštjan Hepe, CU Ljubljana Viri: Slovenski narod, 18. oktobra 1930 Slovenski narod, 22. oktobra 1930 Slovenec, 19. oktobra 1930. Tedenske slike, leto VI, 23. oktobra 1930 Deutsche Zeitung: Organ für die deutsche Minderheit im Dravabanat, 23. oktobra 1930 Osmrtnica v Slovencu, 19. oktobra 1930 CARINA.SI
Page 1 and 2: 1 / Glasilo Carinske uprave Republi
Page 3 and 4: INTERVJU 3 Rajko Skubic: Pet let je
Page 5 and 6: INTERVJU 5 Milan Bogatič, vizionar
Page 7 and 8: IZ STROKE 7 Poceni blago? Ne, hvala
Page 9 and 10: IZ STROKE 9 Leto Javnofinančni pri
Page 11 and 12: IZ STROKE 11 Prehodni carinski podr
Page 13 and 14: IZ STROKE • priprava in oddaja le
Page 15 and 16: IZ STROKE organ dobi potrdilo o vro
Page 17 and 18: IZ STROKE 17 Danes ta virtualni sve
Page 19 and 20: IZ STROKE 19 embalažo. Pripraviti
Page 21 and 22: IZMENJAVE 21 pri večjih odkritih n
Page 23 and 24: IZOBRAŽEVANJE Spremembe zakona o v
Page 25 and 26: IZOBRAŽEVANJE 25 organiziranih obl
Page 27 and 28: PRIZNANJA 2012 27 Generalni direkto
Page 29: NAŠI SODELAVCI 29 Zahvala Maj 2012
Page 33 and 34: ŠPORT IN PROSTI ČAS 33 Carinski p
Page 35 and 36: ŠPORT IN PROSTI ČAS 35 Ob dnevu s
Page 37 and 38: ŠPORT IN PROSTI ČAS 37 Pohod do R
Page 39 and 40: 39 CARINA.SI CARINSKA KRIŽANKA LIS

Å tevilka 26, januar 2013 - Carinska uprava Republike Slovenije

Create successful ePaper yourself

Delete template?

Save as template?