Å tevilka 26, januar 2013 - Carinska uprava Republike Slovenije
Å tevilka 26, januar 2013 - Carinska uprava Republike Slovenije
Å tevilka 26, januar 2013 - Carinska uprava Republike Slovenije
Create successful ePaper yourself
Turn your PDF publications into a flip-book with our unique Google optimized e-Paper software.
8<br />
Dosedanje primere lahko razdelimo v dve osnovni skupini:<br />
1. Dejansko blago je v celotni neuporabno (npr. umazana<br />
voda namesto deklariranega odpadnega rastlinskega<br />
olja za proizvodno biodizla).<br />
2. Dejansko blago ima zelo nizko vrednost v primerjavi z<br />
naročenim blagom (npr. kalcijev karbonat oz. »apnenčeva<br />
moka« namesto toaletnega mila, parafina ali titanovega<br />
dioksida za proizvodnjo barvil) in praviloma ne<br />
dosega niti stroškov transporta.<br />
IZ STROKE<br />
Ob pregledu takega blaga niso znane lastnosti in morebitne<br />
nevarnosti snovi, ki je predmet pregleda, zato ga se ob<br />
upoštevanju vseh varnostnih predpisov pošljemo v analizo<br />
v carinski laboratorij in počakamo na rezultat. Blago se ne<br />
prepusti, saj je zaradi nedokončanega preverjanja nemogoče<br />
določiti morebitni carinski dolg, obstaja pa tudi nevarnost<br />
vnosa strupenih ali drugače nedovoljenih snovi na<br />
ozemlje EU.<br />
Glede na nadaljnje preverjanje takih primerov lahko sklenemo,<br />
da gospodarstvo enako kot običajni potrošniki vse<br />
prehitro nasede skušnjavi cenovno zelo ugodnega izdelka<br />
pri neznanih in nepreverjenih dobaviteljih, čeprav se poizkuša<br />
zaščititi z najemom podjetij za kontrolo kakovosti. Po<br />
dostavi blaga v EU takemu uvozniku običajno ne uspe več<br />
priti v stik s pošiljateljem. Postopek poravnave oz. izterjave<br />
kupnine se obravnava v državi pošiljateljici na lokalno običajen<br />
način, če se uvoznik sploh odloči za tak korak.<br />
Zdenko Polman, CU Koper<br />
Foto: arhiv CU Koper<br />
Nasvidenje, vplačilni podračuni, pozdravljen PCP!<br />
<strong>Carinska</strong> <strong>uprava</strong> RS bo 24. junija <strong>2013</strong> izvedla prvo fazo ukinitve podračunov, ki jih bo nadomestil<br />
en prehodni carinski podračun – PCP. Ukinjena bo večina vplačilnih podračunov iz seznama A (<strong>26</strong><br />
podračunov) in prehodni podračun, ki je odprt pri Generalnem carinskem uradu. Nadomestil jih bo<br />
državni proračun PCP, na katerega se bodo vplačevale dajatve, ki pripadajo državnemu proračunu.<br />
V prvi fazi prenove, junija <strong>2013</strong>, se bodo z največjimi vsebinskimi spremembami srečali uslužbenci<br />
oddelkov, ki so pristojni za finance in računovodstvo v Generalnem carinskem uradu, in uslužbenci<br />
v carinskih uradih, ki v oddelkih za trošarine opravljajo finančne naloge.<br />
Kako vam, svojim sodelavcem, enostavno<br />
in zanimivo predstaviti prenovo<br />
plačevanja dajatev iz pristojnosti<br />
carinske službe, ki nas čaka v naslednjih<br />
mesecih? Čeprav na vaše vsakodnevno<br />
delo močno vpliva obstoječi<br />
(zapleteni) vplačilni sistem, ga večina<br />
med vami slabo pozna. Zato bom pred<br />
predstavitvijo novega sistema poskusila<br />
kratko orisati obstoječega.<br />
Morda se komu postavlja vprašanje, ali<br />
je v obdobju številnih sprememb v naši<br />
službi res pravi čas za uvedbo tovrstne<br />
reforme. Moj odgovor je odločen da. V<br />
celotnem 16-letnem obdobju, ko mi je<br />
bila zaupana odgovornost za finančno-računovodsko<br />
področje pobiranja<br />
dajatev, je bila moja največja želja<br />
in dolgoročna usmeritev izvesti prav<br />
take spremembe. Šele v letu 2012 so<br />
namreč dozorele okoliščine za izvedbo<br />
projekta, ki je bil v prejšnjih obdobjih<br />
na državni ravni večkrat ambiciozno<br />
začet, ne pa tudi dokončan.<br />
Nekaj osnovnih izhodišč<br />
Čeprav carinsko poslanstvo ni omejeno<br />
samo na fiskalno vlogo, ima ta naša<br />
vloga precejšen pomen. Podkrepimo jo<br />
s številkami. V letu 2011 smo pobrali<br />
približno 2,5 milijarde evrov prihodkov<br />
za državni proračun in občinske proračune.<br />
V državnem proračunu znaša<br />
delež dajatev, vplačan preko Carinske<br />
uprave RS, več kot 30 % vseh pobranih<br />
prihodkov. Posredno se preko državnega<br />
proračuna v proračun EU vplačuje<br />
večji del carin, ki so vir tradicionalnih<br />
lastnih sredstev EU. Pričakujemo, da<br />
se bodo prihodki v letu 2012 v primerjavi<br />
z letom 2011 povečali najmanj za<br />
5 %. Na drugi strani primerjalno porabimo<br />
vse manj sredstev za svoje delovanje,<br />
kar pomeni, da jih uporabljamo<br />
vse bolj učinkovito glede na obseg pobranih<br />
dajatev.<br />
CARINA.SI