32 ZANIMIVOSTI Gvozden Pantelić v carinski uniformi. (Ali poznamo predpis, ki je poleg predpisanega metuljčka dopuščal nošenje kravate?) Vir: dlib.si: Tedenske slike, leto VI, 23. oktobra 1930. Slovenski narod je 18. oktobra 1930 obsežno poročal o Pantelićevi smrti. Karikatura Avtor karikature: Boštjan Hepe, CU Ljubljana CARINA.SI
ŠPORT IN PROSTI ČAS 33 Carinski praznik na vrhu Triglava Na vrhu sva sama, kakšno darilo, kakšen praznik! Če samo pomislim, česa vse ljudje že niso počeli na tem svetem koščku <strong>Slovenije</strong>. Koliko zgodovine se je napisalo, koliko domoljubja in narodne zavesti je porodil Aljažev stolp. Potem pride še nekdo, ki se je odločil, da bo tu praznoval dan slovenske carine! Snop čelne svetilke v turobni, megleni noči ustvarja iz dreves in skal strahove in prikazni, kamni so mokri, korenine spolzke. Nevihte prejšnjega dne so dobro opravile svoj posel. A vremenska napoved je dobra, če se le meteorologi niso zmotili. Odcep Tominškove poti iz Vrat na Kredarico skoraj zgrešiva. Ko v temi s soprogo grizeva kolena, se spomnim misli Juliusa Kugya: »Tišina gora tke v mirni sreči pobožno prisluškujoče duše. V višavah je vendar zmeraj nedelja, ali kot je dejal neki srečnež, vsak dan nedelja, sredi tedna pa praznik.« greben, duša gora pa mu ostane zaprta s sedmimi pečati. Človek z uro v roki je ne bo nikdar doumel. Tihi mojstri so gorski velikani in molče si vzgajajo učence. Šola je dolga in trda in redki so, ki opravijo zrelostni izpit. Tem pa je potem življenje v težavah lepo, kajti vedno jim svetijo ideali njihove mladosti, četudi jim ginejo moči.« Danes je praznik, vsaj zame. Spet je 8. oktober, dan slovenske carine, ki sem ga po osamosvojitvi že mnogokrat praznoval na prav poseben način – na vrhu Triglava. Ko skušam povezati letnice in dogodke, ugotovim, da bo moral priskočiti na pomoč planinski dnevnik. Po dobrih dveh urah hoje se začne grozeča megla redčiti, v prihajajočem jutru se prikažejo obrisi velikanov. Spet me predrami Kugy: »Nikoli niso gore tako polne poezije, tako nedosežno dvignjene, tako nadzemsko lepe, kot ob tej uri, ko se prično na njih igrati prvi jutranji žarki. Nikoli ne more ugasniti hrepenenje po taki osvežujoči uri z njimi.« Megleno morje, zadaj obrisi gorskih velikanov Turobnost noči in jutra je pozabljena, rodil se je eden tistih dni, ki znova in znova polnijo z neznano energijo in kot magnet privlačijo k sebi. Sicer pa v naravi »ni nič, kar bi bilo grdo, neestetično. Takih svari smo sposobni le ljudje. Pogosto govorimo, da je narava grozovita, zlobna. Kakšna predrznost! Narava ni ne grozovita, ne prijazna, narava pač samo je, in nič več. Od nas in naše kulture je odvisno, kakšna se nam zdi in kaže.« (France Avčin) Na Kredarici ni več sezonskega vrveža, tudi vreme prejšnjih dni je opravilo svoje in Triglav je zavit v plašč miru in tišine. Meteorolog nama postreže s podatki o hitrosti vetra, ki ni zanemarljiva, a ohrabrujoča je novica, da na vršnem grebenu veter slabi. Odločitev je torej jasna. Spet premlevam Avčina in njegovo mojstrovino Kjer tišina šepeta, ki sem jo že ničkolikokrat prebral: »Dolga leta je treba častiti gore, da se ti odpro zadnja spoznanja in da lahko rečeš: Sedaj vas pa razumem, moje gore! Zaletel osvoji samo stene in Na Kredarici ni več sezonskega vrveža, Triglav je zavit v plašč miru in tišine. CARINA.SI