glasilozdravni š kezborniceslovenije - Zdravniška zbornica Slovenije

MISLI IN MNENJA UREDNIŠTVA“Čemu ta potrata zdravila!?”Stara legenda pripoveduje, kako je neka `ena popolnoma izmu-~enemu ~loveku mazilila glavo z dragocenim oljem iz narde.Ob tem dejanju je bila dele`na precej{njega zgra`anja navzo-~ih, saj je to olje veljalo za izjemno drago mazilo, ~lovek, ki mu jebila izkazana tak{na pozornost, pa je bil skoraj brez vsake perspektive.Uporaba dragih zdravilnih snovi, ~eprav je prinesla kratkotrajnoizbolj{anje, je pomenila za pri~e tega dogodka pravo potrato denarjain premo`enja.Ob branju tak{nih zapisov se nehotespomnimo na dogajanja v dana{njidru`bi, ki so bila o~itno prisotnatudi v preteklosti. Mar lahko v ljudeh,ki so obkro`ali prej omenjeno`eno z alabastrno posodico, v katerije bilo olje, razpoznamo zametke raznihkomisij? Ne le zametke; morda sobile komisije dejavne `e v oddaljenihobdobjih zgodovine, le da so jih piscidruga~e poimenovali.Druga vzporednica, ki jo lahko potegnemoiz tega primera, je na~in odlo~anjaza uporabo dragocenih zdraviloziroma proti njej. To {e posebejvelja za zelo drage zdravilne snovi.Vpra{ajmo se, kak{en odnos zavzemamodo objavljenih klini~nih potiin kako se odzivamo na predpise inpozive po var~nem predpisovanjuzdravil. Gre za temeljno dogajanje obsprejemanju odlo~itev. Te najve~kratslonijo na osebnih stali{~ih, ki se oblikujejona podlagi znanja, vrednot,uporabnosti oziroma koristnosti terprilagajanja okolici. Vpra{anje o povezanostiosebnih stali{~ ter kon~ne izpeljave na{ih odlo~itev je pogostoin kompleksno. Na odlo~anje pa ne vplivajo le stali{~a (tisto,kar zdravniki mislijo, da v danih okoli{~inah morajo storiti), ampaktudi navade in pri~akovane posledice obna{anja.Tudi sam poklic zdravnice oziroma zdravnika ima pri sprejemanjuodlo~itev svoj pomen. Po mnenju E. Friedsona so zdravniki strokovnjaki,ki se od drugih poklicev razlikujejo po visoki stopnji abstraktnespecializirane izobrazbe in po visoki stopnji svoje usmeritvek slu`enju ljudem, kar ustreza pojmu poklicanosti. Skupna sintezapoklicanosti in izobra`evalnega procesa, ki smo ga bili dele`nina medicinski fakulteti, nas usmerja k temu, da i{~emo najbolj{e mo`nostizdravljenja, ki bi bile primerne za bolnika. Poklicu zdravnik setorej priznava vi{ja poklicna specializiranost, ki nam ni dana kot enkratnalastnost, ampak jo moramo neprestano izpopolnjevati, jovrednotiti ter kriti~no ocenjevati izsledke klini~nih raziskav. [e boljpomembno je, da moramo predpisovanje zdravil in izbiranje diagnosti~nihpoti prilagoditi vsakemu posameznemu bolniku, ki se ne“prilega” zapisanim klini~nim potem in ima neredko ve~ so~asnihbolezenskih stanj.Vsako navodilo, ki zahteva omejevanje, o`enje znanstvenega obzorjaali celo prepoved, nas pri odlo~anju spravlja v konfliktno situacijo,ta pa nas sili v nasprotovanje in opozicijo, kar prav tako ninajbolj{a re{itev. Zato je zelo pomembno, kako se zdravnik izobra-`uje in kako vrednoti kakovost objavljenih raziskav oziroma izobra-`evalnih sre~anj. Te`ava, s katero sesre~ujemo v osnovnem zdravstvu, jenaslednja: ve~ina klini~nih raziskav jeopravljena na sekundarni in terciarniravni, poleg tega pa precej izobra-`evalnih sre~anj ne upo{teva danostiin zna~ilnosti dela v osnovnemzdravstvenem varstvu. Pobuda, ki joje kot skupno soglasje vseh najvidnej-{ih strokovnjakov s podro~ja dru`inskemedicine objavila WONCA, da jenamre~ treba na evropski in svetovniravni prioritetno podpirati raziskavev osnovnem zdravstvenem varstvu, jezato razumljiva.Organizatorji evropskega kongresaWONCA, ki bo potekal od 19. do21. junija letos v Ljubljani, smo si pravs ciljem, da bi zdravniki vseh dr`avdelili svoje izku{nje ter izmenjali svojastrokovna stali{~a, mo~no prizadevaliza pridobitev soglasja za organizacijotako pomembnega sre~anja. Nakongresu bo med 600 referati tudiprecej takih, ki se bodo nana{ali napredpisovanje zdravil v osnovnemzdravstvenem varstvu. Lahko smogotovi, da se bo teh predstavitev udele`ilo ~im ve~ ~lanov najrazli~nej{ihkomisij in uradov, ki se udejstvujejo na podro~ju predpisovanjazdravil, saj bodo lahko na enem mestu prejeli informacije o slabostihin prednostih, ki so se izkazale v dr`avah Evrope, Amerike,Azije in Avstralije. Glede na dosedanji prenos informacij je znano,da Slovenija zelo zaostaja pri elektronskem spremljanju posameznegapacienta, kjer so nas prehitele `e skoraj vse dr`ave nekdanjevzhodne Evrope, da o zahodnih ne govorimo. Zahtevati kakovostnej{epredpisovanje zdravil brez dobrih izobra`evalnih mo`nosti inbrez sodobne programske opreme je neresno in za marsikoga celoneokusno.Ni torej dovolj vzklikati “^emu ta potrata zdravila!?” V strokovnihkrogih je treba dore~i, kaj je dobrobit na{ih bolnikov, koliko sis spremenjenim na~inom `ivljenja lahko pomagajo sami in kak{nepostopke bomo v okviru svojih ustanov izvajali, da bomo doseglive~jo kakovost in kar najvi{jo strokovno raven dela.Danica Rotar Pavli~* Narda je di{e~e olje, mazilo iz korenin indijske rastline.130