glasilozdravni š kezborniceslovenije - Zdravniška zbornica Slovenije

100STROKOVNA SREČANJAsplo{no anestezijo omogo~a manj ne`elenihu~inkov splo{nega anestetika in so~asno podalj{anopooperacijsko analgezijo. Velikoprednost za otroka pomeni uvedba uporabelaringealne maske, ki je na{la svoje {irokomesto pri na~rtovanih anestezijah. Dodobrasta se uveljavila tudi hlapni anestetiksevofluran in venski anestetik propofol, kiomogo~ata hiter spanec in zbujanje.V ve~erni delavnici je potekala po vzoru“Meet the experts” zelo `ivahna razprava natemo Bolan otrok. Obravnavali smo pripravoin izvedbo anestezije ter ukrepanje pri zapletihpri anesteziji otrok s prehladnimi boleznimiin astmo. Tu so sodelovali priznanistrokovnjaki pediatri in anesteziologi.Prepoznava in zdravljenje anafilakti~nihin anafilaktoidnih reakcij je tudi za izku{enegaanesteziologa lahko te`ko. Vsi znaki insimptomi se ne pojavijo pri vseh bolnikih.Ker so med operacijo bolniki pokriti in medsplo{no anestezijo nezavestni, so zgodnjiznaki pogosto zabrisani. Pri hudo bolnih `eanestetik sam lahko povzro~i nestabilnostkrvnega obtoka in zaradi tega alergi~na reakcijani takoj prepoznavna. Pri znani ali nanovo odkriti alergiji v perioperativnem obdobjuje pomembno sodelovanje s strokovnjakominternistom alergologom, da bolnikuomogo~imo operativno zdravljenje brezzapletov.14. dnevi rehabilitacijske medicine:Ocenjevanje izida v medicinski rehabilitacijiMetka Mohari~In{titut Republike Slovenije za rehabilitacijoin Katedra za fizikalno in rehabilitacijskomedicino Medicinske fakulteteUniverze v Ljubljani sta 4. in 5. aprila 2003organizirala tradicionalne rehabilitacijskedneve. Udele`ilo se jih je ve~ kot 50 slu{ateljevin predavateljev.Tema leto{njih rehabilitacijskih dnevovje bila “Ocenjevanje izida v medicinski rehabilitaciji”.V devetdesetih letih prej{njegastoletja so se tudi v medicinski rehabilitacijipri~ele pojavljati te`nje po “z dokazi podprti”medicini. Posledica tega in objave Mednarodneklasifikacije okvar, prizadetosti inoviranosti je bil pojav mnogih novih in o`ivitevstarih testov in lestvic za ocenjevanjeizida v medicinski rehabilitaciji. V uvodnemnagovoru je predstojnik In{tituta RepublikeSlovenije za rehabilitacijo in Katedre zafizikalno in rehabilitacijsko medicino, prof.dr. ^rt Marin~ek, dr. med., podal {e vse ostalerazloge za ocenjevanje rehabilitacijskegaizida. Poudaril je, da si brez tega ne moremopredstavljati razvoja rehabilitacijskemedicine, poleg tega pa se pojavljajo tudi te`njepo razdeljevanju finan~nih sredstev naosnovi objektivnej{ih meril in dokazljivih rezultatov.Povzel je tudi pomembne dose`kena podro~ju ocenjevanja izida v rehabilitacijiv Sloveniji.Pozdravnemu nagovoru glavnega direktorjaIn{tituta Republike Slovenije za rehabilitacijo,mag. Franca Ho~evarja, prof. def.,je sledilo vabljeno predavanje dr`avnega sekretarjana Ministrstvu za zdravje, DorjanaMaru{i~a, dr. med., dipl. in`. Predstavil jemodele klasifikacije in financiranja na podro~jurehabilitacije ter predloge zbiranjapodatkov. Vse navzo~e je povabil k sodelovanjupri nastajanju novega modela financiranjarehabilitacije.V strokovni del programa nas je vpeljalaprof. dr. Helena Burger, dr. med., s pomenomocenjevanja v rehabilitacijski medicini.Asist. mag. Andrejka Fatur Videti~, dr.med., je nato predstavila Mednarodno klasifikacijookvar, prizadetosti in oviranosti ternjeno naslednico Mednarodno klasifikacijofunkcioniranja, prizadetosti in zdravja.Povzela je predvsem zna~ilnosti nove sheme,prve izku{nje njene prakti~ne uporabein pogled na mo`nosti njenega uvajanja vSloveniji (delovanje Nacionalne delovneskupine in proces prevajanja).Sledila so predavanja, v katerih so bile podrobnejepredstavljene nekatere ocenjevalnelestvice. Asist. mag. Jelka Jan{a, vi{. del.ter., je orisala pomen ocenjevanja dnevnihaktivnosti ter predstavila osnovni in raz{irjeniBarthel indeks dnevnih aktivnosti (FIM- Functional Independence Measure). Lestvicofunkcijske neodvisnosti je predstavilasist. mag. Klemen Grabljevec, dr. med., dr.Tone Brejc, univ. dipl. psih., pa Kratek preizkusspoznavnih sposobnosti (Mini MentalState Examination) in njegov pomen pri napovedovanjuin ocenjevanju izida medicinskerehabilitacije.Asist. mag. Primo` Novak, dr. med., jenato govoril o ocenjevanju bole~ine in o izku{njah,ki jih imata na tem podro~ju z znan.svet. dr. Du{ko Meh, dr. med. Asist. prim.Hermina Damjan, dr. med., in mag. KatjaGroleger, dr. med., sta predstavili ocenjevanjerehabilitacijskega izida pri otrocih. Prvaje poudarila predvsem, kak{ne morajo bitilestvice za ocenjevanje otrok in katere uporabljajona njihovem oddelku, druga pa jepredstavila sledenje rizi~nih otrok in ocenjevanje(re)habilitacije otrok s cerebralno paralizo,vklju~no z izku{njami.Popoldanski sklop je bil posve~en predvsemnevrolo{ki rehabilitaciji in rehabilitacijipo amputacijah. Najprej je asist. dr. NikaGoljar, dr. med., predstavila ocenjevanjebolnikov po mo`ganski kapi ter lastne izku{-nje. Standardizirano funkcijsko ocenjevanjenam je v pomo~ pri objektivnej{i oceni te`koopredeljivih dejavnikov dru`inskih odnosovin kakovosti `ivljenja. Prim. mag. ViktorijaKo{orok, dr. med., je govorila o ocenjevanjuprizadetosti po nezgodni mo`ganskipo{kodbi. Zaklju~ila je z rezultati ocenjevanja30 bolnikov po hudi nezgodni mo`ganskipo{kodbi, ki so bili vklju~eni v primarnocelostno bolni{ni~no rehabilitacijskoISIS junij 2003