NOVE PUBLIKACIJE105Ur.: Jo`e Bala`ic in Pavle Kornhauser.Ljubljana: In{titut za sodno medicinoMedicinske fakultete, 2003, 136 strani.@e desetletje In{titut za sodno medicinoMedicinske fakultete v Ljubljaniorganizira tradicionalno strokovnosre~anje Medicinsko izvedenstvo. Ko so leta1999 obravnavali vpra{anja medicinskedeontologije, je zaradi izjemno zanimivihstrokovnih prispevkov vzniknila ideja, da bijih povezali v knji`no obliko. Tako bi biliohranjeni vsem, ki se pri svojem delu narazli~ne na~ine soo~ajo z vpra{anji medicinskedeontologije. Kljub temu, da je preteklonekaj let od nastanka do izida, prispevki nisoizgubili nobenega od svojih poudarkov, sajso deontolo{ka vpra{anja ve~na.V pozdravu udele`encem sre~anja je prof.dr. Jo`e Bala`ic, predstojnik in{tituta insourednik knjige, s posebnim veseljem pozdravilprof. dr. Antona Dolenca, ki mu je bilaposve~ena celotna tema sre~anja. Dolgoletnipredstojnik in{tituta je prvi nadaljeval deloutemeljitelja medicinske deontologije v Sloveniji,prof. Janeza Mil~inskega. Prof. Dolencuso se njegovi nasledniki in u~enci tudi na tana~in oddol`ili za njegovo dolgoletno delo inmu hkrati ~estitali tudi ob njegovi `ivljenjskiobletnici. V zborniku je v ~ast prof. Dolencuobjavljen tudi del njegove razprave “Medicina:umetnost, znanost in tehnologija”, ki je bilprvotno natisnjen v knjigi Medicinska etika indeontologija II.Uvodno predavanje na sre~anju je prof.Bala`ic posvetil prikazu medicinske deontologijeskozi prostor in ~as. Ugotavlja, da je“ravnanje zdravnika v njegovem poklicnemdelovanju in tudi zunaj njega vselej podvr`enonatan~ni kriti~ni presoji drugih...”.Seveda to pogojuje narava dela: ~love{kozdravje in `ivljenje. Na razli~ne situacije, skaterimi se utegnejo sre~ati zdravniki prisvojem delu, jih pripravljajo u~itelji nadodiplomskem {tudiju, in sicer: v okviru 30ur predavanj v 3. in 4. semestru medicine,15 ur pouka v 3. semestru stomatologije terv 15 urah pouka v 9. semestru. Slednji zajemaeti~no in deontolo{ko nadgradnjo ter pravnepredpise. V svojem drugem prispevku istiavtor prikazuje pot predloga novega zakonao zdravljenju neplodnosti in postopkihMedicinska etikaDeontolo{ka vpra{anja pri delu zdravnikaumetne oploditve z biomedicinsko pomo~joter eti~ne dvome, ki so se ob tem odpirali.Doc. dr. Bo`idar Volj~ je segel h koreninametike. Je etika vsiljena zapoved ali notranjapotreba zdravnika? Skozi razpravo o izvoruetike analizira dana{nje stanje odnosa medzdravnikom in bolnikom, ki se dinami~nospreminja. Medicinska znanost in sodobnatehnologija ponujata mnogo ve~, kot lahkopla~ajo zdravstvene blagajne. O tem, kako selotiti tega temeljnega razkoraka, je v svojemprispevku razmi{ljal prof. Pavel Poredo{. Prof.Jo`e Trontelj je poudaril, da je “danes vsepomembnej{e, da zdravnik bolniku dovoljdobro pojasni njegovo zdravstveno stanje,predstavi mo`nosti za zdravljenje in si zaukrepanje pridobi bolnikovo privolitev”. Obtem je potrebno upo{tevati tudi razli~neokoli{~ine, ko so npr. ljudje du{evno manj alinesposobni, ko se odlo~a o otrocih inmladostnikih, ko se pojavijo `elje hudo bolnihpo samomoru.Dr. Metka Klevi{ar je izpostavila tegobezdravnikov, ko se soo~ijo z umirajo~im~lovekom. Kljub temu, da se zavedamo, da jesmrt del `ivljenja, smo nanjo vednonepripravljeni. Od zdravnikov v teh kriti~nihtrenutkih pomo~ pri~akujejo tako pacienti kotnjihovi svojci, vendar so zdravniki na to ve~kratpremalo pripravljeni.Prof. Pavel Kornhauser, sourednik zbornika,je predstavil pomen sodelovanja s profesorjemJanezom Mil~inskim za razvoj eti~nemisli na podro~ju intenzivne terapije otroka prinas. V sodelovanju z njim in njegovimi naslednikiso pediatri na otro{kem oddelku kirurgijev Ljubljani re{evali eti~na vpra{anja, s katerimiso se sre~evali pri svojem delu. Velik napredekje bil dose`en, ko so se v zdravljenje otroka vbolni{nici dejavneje vklju~ili tudi star{i. Med {evedno nere{enimi vpra{anji avtor opozarja nasodelovanje s sodi{~i, ki niso na voljo pono~i aliob koncih tedna.Zanimivo podro~je odpira asist. dr. PeterKadi{, dr. med., ki je razmi{ljal o vlogizdravnika pri gladovnih stavkah. Povzemaveljavne pravne dolo~be ter opozarja, da je{e vedno nejasno izvajanje zdravni{kihukrepov v kriti~nih trenutkih, ko je zdravjestavkajo~ega `e ogro`eno.O pravnih in eti~nih vidikih presajanjaorganov razmi{lja Vojko Flis, dr. med. Eti~nedileme v veliki meri nastopijo ob vpra{anjihmo`ganske smrti in vpra{anjih privolitve.^lanku je dodana priloga o organizacijitransplantacijske mre`e pri nas.Doc. dr. Matja` Zwitter razpravlja oeti~nih vpra{anjih v onkologiji. Povedati alizamol~ati diagnozo, kako sporo~iti takodiagnozo kot predvideno zdravljenje, kakose pogovoriti s svojci ter, ne nazadnje, kakozagotoviti napredek stroke ob hkratnieti~nosti raziskav.Mag. Gordana Ko`elj in dr. Borut [tefanicsta predstavila medicinsko etiko vprimeru iskanja podatkov v svetovnemspletu. Doc. dr. Branko Ermenc je predstaviletiko pisane besede. V njegovem prispevkuso objavljeni tudi Kodeks novinarjev <strong>Slovenije</strong>,izvle~ki iz kazenskega zakonika Republike<strong>Slovenije</strong> ter Mednarodni kodeks novinarjev.Doc. dr. Janko Kersnik je predstavildileme dru`inskega zdravnika, ki je pogostopod velikim pritiskom okolja. Ker zdravi~lane iste dru`ine, se mora taktno izogibatiposredovanju medicinskih podatkov odrugih ~lanih dru`ine.Vladimir Topler, dr. med., in DavorinBenko, dr. med., sta podrobneje raziskalaeti~ne pasti pri izpolnjevanju obvestila otelesni po{kodbi. Prof. dr. Dean Ravnikopisuje in utemeljuje stali{~e, da se zdravnikovaetika ne za~ne {ele pri bolniku, temve~`e pri pouku anatomije, pri delu s truplom.Jelka Mi{igoj Krek, dr. med., in asist. MilanKrek, dr. med., sta navedla nekaj primerov izvsakodnevne prakse zdravnika, ki zdraviosebe, odvisne od prepovedanih drog.Kot zadnji prispevek je objavljena razpravapo predavanjih na 9. spominskemsre~anju akademika Janeza Mil~inskega.Sledi mu {e ponatis Kodeksa medicinskeetike in deontologije.Zbornik je posebej iskrivo zanimiv zaradipobude Pavla Kornhauserja, da med prispevkeposeje drobne iskrice razli~nih zgodovinskihzdravni{kih zapriseg, skupaj z opisi njihovihavtorjev.Knji`ica stane 1.500 tolarjev, naro~ite jo lahkona In{titutu za sodno medicino Medicinskefakultete, Korytkova 1, 1000 Ljubljana. Matja` Naj`erjunij 2003 ISIS
106ZDRAVNIKI V PROSTEM ČASU3.500 km z avtomobilom po IslandijiToma` RottBrei|arlon..................................................................................................Nimam rad dolgotrajnih in podrobnihna~rtov za potovanja, ki se lahkonato podobno kot skrbno na~rtovanapraznovanja izjalovijo. Mesec ali dvapred dopustom sem si na listek napisal Ju`naAfrika, Gomera (turisti~no manj obiskanslikovit otok Kanarskega oto~ja) in Islandija- ne vem, ~e ravno v tem vrstnem redu. Vizogib vro~ini sva se z Ur{ko odlo~ila za Islandijo.Kdor ljubi prvobitno neokrnjeno naravoz njenimi neobvladljivimi silami, popolnomadruga~en svet, v dobrem pomenu besede“od{tekan”, tega bo Islandija navdu{ila,kljub temu, da je za Japonsko najdra`jade`ela - v primerjavi z na{imi cenami je vsenajmanj dva- do trikrat dra`je. Za 15-dnevniaran`ma z letalskim prevozom iz Ljubljanepreko Frankfurta na Islandijo in nazaj,najem najcenej{ega avtomobila (Toyota Yaris),spanje v spalni vre~i na `imnicah v {olskihprostorih, v sobah pri prijaznih doma-~inih ali v hotelskih sobah (hoteli so ve~inomaza turisti~ne namene prilagojeni {olskiinternati) z bogatim zajtrkom sva za vsakegaod{tela pribli`no 1.600 evrov. ^e si ne more{privo{~iti dragih izletov v notranjost alinajema dragega terenskega vozila, je mogo-~e s kro`nim potovanjem po otoku po cestahza obi~ajna vozila obiskati najbolj pomembnezgodovinske to~ke in ob~udovatigeolo{ke zna~ilnosti otoka, ki navdu{ujejozaradi svoje enkratnosti.Potovanje sva pri~ela v narodnem parkuÞingvellir, severovzhodno od Reykjavika,kjer je prelomnica med evroazijsko in severnoameri{kokontinentalno plo{~o. Iz leta vleto se ve~a zemeljska razpoka, ki jo delomasproti zalivajo vode, predel pa se vsako letopogrezne za 2 cm. Ob najve~jem islandskemjezeru Þingvallavatn je tu na prostem zborovaleden najstarej{ih parlamentov v evropskemprostoru, Alþing, nepretrgoma od leta930 vse do leta 1798 (ko so ga preselili v Reykjavik).[e bolj proti vzhodu je geotermalnopodro~je Haukadalur z bruhajo~imi vodnimivrelci, ki so v svetu dobili ime po tukaj{-njem Geysirju. Geysir je zaradi tektonskihpremikov presahnil, nadome{~a pa ga bli`njiStrokkur, ki izbruhne pribli`no vsakih 8minut od 25 do 35 m visoko. Nedale~ odHaukadalurja je eden najlep{ih islandskihslapov, Gullfoss, Zlati slap. Vode stopni~astegaslapa megli~asto pr{ijo naokrog in padajo70 m globoko v ozko sotesko. Tu svaprvi~ sre~ala vedno igrive islandske konje,ki so se nagajivo grizljali ali pa pole`avali natrdih kamnitih tleh. Konje uporabljajo predvsemza varno in prijetno je`o (za turiste),saj je njihov korak izredno miren. Pravijo,da mora{ biti pravi {tor, da pade{ s konja, kite nato kar u`aljeno in prizadeto gleda (konjnamre~). Islandci gojijo tudi goveda in ovce.Zabavno je bilo videti, kako `enejo krave napa{o kar s traktorjem. Preko milijon ovc, kijih stri`ejo spomladi, daje odli~no volno. Pripletenju jop in volnenih jaken {e vedno sodelujejos prebivalci srbskega Sirogojna.Naslednjega dne sva se mimo jezerca vkraterju Kerið namenila v pore~je najve~jeislandske reke Þjorsa, pod vedno v oblak zavitimognjenikom Hekla. V kraju Þjolðveldisbaerje rekonstrukcija vikin{ke hi{e, ki sojo izkopali globoko izpod vulkanskega pepelav “severnih Pompejih”, v kraju Stöng.Kot so Vikingi izginili z Grenlandije, ker seob lakoti niso prilagodili prehranjevanju domorodnihInuitov, tako je zelo malo ostalood njihovih gradbenih del. O~itno niso hoteliali znali obdelovali bazaltne kamenine.Akureyri, botani~ni vrt....................................................ISIS junij 2003