glasilozdravni š kezborniceslovenije - Zdravniška zbornica Slovenije

74DELO ZBORNICEnovnega zdravstvenega zavarovanja, ki so v pristojnosti dr`avnegazbora.V Celjski, Velenjsko-koro{ki in Novome{ki regiji so posameznirazpravljalci menili, da bi se morale zdravni{ke organizacije zavzematiza ~im manj ur de`uranja. Utrujen zdravnik je namre~ lahkonevaren zdravnik. Marko Bitenc se je strinjal, ob tem pa poudaril,da je ve~ja mo`nost za zdravni{ko napako tudi zaradi iztro{ene opreme.Opozoril je, da ni realno, da bi bilo v Sloveniji v naslednjih desetihletih dovolj zdravnikov, da bi lahko vsi delali v skladu z zakonomo delovnih razmerjih. Za to vmesno obdobje je potrebna re{itev.Zbornica je `e leta 1998 dala pobudo, da bi se pove~alo {tevilovpisnih mest na Medicinski fakulteti, podprla je tudi ustanovitev medicinskefakultete v Mariboru. Vendar kadrovske te`ave ne bodo re{-ljive v kratkem ~asu, verjetno tudi ne s pritokom tuje delovne sile.Zbornica podeli licence za samostojno delo pribli`no 20 zdravnikomvsako leto. Menil je tudi, da je biti zdravnik na~in `ivljenja inne slu`ba. Zato bo vsak zdravnik, ki bo delal le 40 ur na teden, zavrgelsvoje znanje.Prav v vseh regijah so menili, da je pravilna pot re{evanja problemovv spremembi zakona. Menijo, da si mora Zbornica kot stanovskaorganizacija po vseh svojih mo~eh prizadevati za spremembo.Jasno mora povedati ministru za zdravje, da so metode njegovegadela za zdravni{tvo nesprejemljive, saj ru{ijo temelje dobro delujo~egaslovenskega zdravstvenega sistema.Stali{~a Zbornice do problemov in odprtihvpra{anj zdravstvenega sistemaNa podlagi vseh sre~anj v vseh zborni~nih regijah je vodstvo Zbornicepripravilo gradivo za stanovsko temo, ki je bila na 39. seji skup{-~ine predstavljena in tudi sprejeta kot Stali{~a Zdravni{ke zborniceSlovenije do problemov in odprtih vpra{anj zdravstvenega varstva.Krepitev vloge regijV regijah ob~utijo pomanjkanje delovanja Zbornice na regijskiravni. Marko Bitenc je poudaril, da regije vsako leto za svoje delovanjeprejmejo dolo~ena sredstva. Kar 90 odstotkov teh sredstev ostajaneporabljenih. Regije bi ta sredstva po svoji presoji lahko porabile,na primer, za najem odvetnikov za pravno svetovanje svojim ~lanom,morda za analize, ki jih potrebujejo za pogajanja z regijskimipartnerji. Lahko bi uvedli redne sestanke, na katerih bi oblikovalistali{~a, jih posredovali v Ljubljano in tako skupno re{evali problemev posameznem okolju. Pozitivni premiki so vidni v Novem mestu,Celju, Mariboru in Murski Soboti. V teh regijah so se zdru`ilipredstavniki vseh treh organizacij, Zbornice, Fidesa in dru{tva, kibodo odprle skupne uradne prostore. V njih bodo uvedli de`urstvaregijskih predstavnikov.SpecializacijePredsednik Marko Bitenc je na vsakem sre~anju `e uvodoma pojasnilpredvideni novi potek specializacij. Do sedaj so bile sprejetenove vsebine za skoraj vse specializacije, zadnji dve sta bili sprejetina 39. skup{~ini. S tem se je Slovenija popolnoma uskladila z evropskimsistemom in slovenski zdravniki ne bodo imeli ovir za prehajanjena delo v druge evropske dr`ave. Problem je {e vedno neurejenofinanciranje. V dosedanjih razpisih je ostalo neizkori{~enih kar60 specializacij. O~itno je, da zdravstvene organizacije nimajo denarjaza financiranje po starem sistemu. Predvideno je, da bi {e letossteklo financiranje po novem sistemu. ^e bo to res, bo prvi razpis ponovem predvidoma julija 2003. V Zasavski regiji je Franc Novak opozorilna problem izvajanja specializacij iz dru`inske medicine. MarkoBitenc je poudaril vlogo glavnega mentorja, ki mora skupaj s specializantomiskati mo`nosti za kro`enje.Razpravljalci v regijah so menili, da se je trajanje specializacije ponepotrebnem podalj{alo za skoraj 30 odstotkov. Marko Bitenc je pojasnil,da je to prav zaradi usklajenosti z Evropo. Slovenija je podalj-{ala le tiste specializacije, kjer je bilo trajanje kraj{e od dolo~enega vDirektivi 93/16. Stanje je specifi~no pri zobozdravnikih, saj na primerv Italiji kot zobozdravniki lahko delajo tudi dentisti, ki imajokraj{e izobra`evanje. Ravno sedaj poteka v Evropski uniji razpravao nazivih za zobozdravnike.Na sre~anjih so razpravljali tudi o smiselnosti zelo ozko usmerje-Posavska regija, Kr{ko, 1. 4. 2003..................................................................................................Novome{ka regija, Novo mesto, 1. 4. 2003..................................................................................................ISIS junij 2003