glasilozdravni š kezborniceslovenije - Zdravniška zbornica Slovenije

16N O V I C Eremo {teti za resnico. Sem ter tja jih lahkoimamo za izraz taktnosti in diplomacije.Strokovnjaki, ki se ukvarjajo z raziskavamila`i, upravi~eno trdijo, da se ljudje (vklju~noz zdravniki, sodniki in duhovniki) v svojem`ivljenju kljub `elji po resnicoljubnostiin pristnosti veliko pogosteje ukvarjajo z la`jokot z resnico. Pri~ujo~a trditev zajema tudila`i, ki jih ~lovek sugerira sam sebi, da biopravi~il svoje spodrsljaje in napake.Ve~ina la`i v zdravstvenih krogih izviraiz pretirane vljudnosti in dobre vzgoje, patudi humanosti in dobrohotnosti, ki ~lovekune dovolita, da bi koga prizadel ali mupovzro~il skrbi in te`ave, ga soo~il s stisko,kritiziral in se mu zameril. Nekatere la`i socelo koristne. Npr. tiste, s katerimi zdravnikpomiri prestra{enega pacienta, psihologdvomljivca, odvetnik po krivem obto`enega,u~iteljica u~enca, ki dvomi v svoje sposobnosti,duhovnik gre{nika ipd.Dunajski sociolog, prof. Peter Stiegnitz,poudarja, da je ~lovek (v ordinaciji in izven nje)dol`an lagati in se ~imbolj spretno, diplomatskoizogniti resnici vselej, ko bi z njo povzro~ilob~utno {kodo oziroma ko meni, da je la` primernej{ain koristnej{a od resnice. Strokovnjakiz In{tituta za raziskovanje in mentiolo{-ke {tudije (mentiologija je veda o la`i) trdijo,da so ljudje, ki so preve~ resnicoljubni, brezkompromisniin neposredni v sporo~anju resnice(ki je praviloma vedno relativna), v svojiokolici zelo nepriljubljeni in neza`eleni, pogostocelo osovra`eni. ^e bi si vsi po vrsti povedaliv obraz vso resnico, bi kmalu prekinili vsemedsebojne odnose. Zemlja bi se spremenilav planet sovra{tva, gro`enj, trpljenja in nasilja.Podatki raziskave med onkolo{kimi bolniki vosrednji Avstraliji pri~ajo, da si jih le 42 odstotkov`eli izvedeti popolno resnico oziromavse podrobnosti o svojem zdravstvenem stanju.Strokovnjaki ugotavljajo, da obstajajo medspoloma pomembne mentiolo{ke razlike.Mo{ki se zla`e pribli`no 220-krat na dan, predvsemv zasebnih zadevah - `eli se izogniti sporom,nasprotovanju in zapletenim medsebojnimodnosom, obenem pa izbolj{ati svojo podoboin pove~ati svoj ugled, `enske pa kakih180-krat, predvsem iz dobrote, naklonjenostiin prijaznosti - ko tola`ijo, spodbujajo, pomagajo,`elijo motivirati in pohvaliti - predvsemno~ejo z resnico nikogar u`aliti ali prizadeti.Pri~ujo~a ugotovitev naj bi po mnenju dr.Stiegnitza veljala tudi za zdravnike, sodnike induhovnike.Vir: APADELOHOLIZEM V BELI HALJIMed poklice, ki so bolj nagnjeni k deloholizmu,sodijo tudi zdravniki.Tako na Otoku ocenjujejo, da jemed uspe{nimi, pri bolnikih priljubljenimiin strokovno uveljavljenimi zdravniki okrog25 do 30 odstotkov posameznikov, zasvojenihz delom. Pojav deloholizma, ki so ga {tevilnistrokovnjaki (zdravniki, psihologi, sociologi)imeli doslej za nespodbudnega inmu pripisovali negativni predznak, so v zadnjem~asu pospe{eno prou~evali britanskiznanstveniki. Rezultati njihovih najnovej{ihraziskav pri~ajo, da je v nasprotju z dosedanjimsplo{nim prepri~anjem glavnina posameznikov,ki na delovnem mestu z u`itkomprebijejo deset, dvanajst, petnajst ali celo ve~ur na dan, s svojim `ivljenjem bolj zadovoljnain optimisti~no razpolo`ena od ostalega,bolj “komodnega” dela prebivalstva, ki delaznatno manj. Britanski raziskovalci so ovrglitudi drugi mit o deloholizmu: da se v delozatekajo predvsem ljudje, ki so nezadovoljniv svojem zasebnim `ivljenju. Resnica najbi bila ravno nasprotna. Posamezniki, ki ve~~asa posve~ajo svojemu poklicnemu udejstvovanju,imajo po ve~ini urejeno, bolje organiziranoin izpolnjeno dru`insko oziromazasebno `ivljenje, v medosebnih odnosih paprisegajo predvsem na kakovost in ne na koli~inoodnosov. V povpre~ju jih so`itje spartnerjem, otroki, star{i in dru`ino nasplohzadovoljuje in osre~uje bolj kot tiste, ki v bolni{nici(ambulanti), za pisalno in delovnomizo prebijejo manj ~asa in se jim vednomudi zapustiti delovno okolje. Predvsemzato, ker znajo bolje izkoristiti prosti ~as inv njem po dolgem, napornem delu tudi bolju`ivati. Britanci, ki so pod drobnogled vzelitudi zdravnika brez in z de`urstvi, so ugotovili,da je drugi (kljub ve~ji, intenzivnej{i indalj{i poklicni obremenjenosti) prav tako alipa {e bolj zadovoljen in sre~en v svojem `ivljenjukot prvi. Za piko na i oto{ki strokovnjakiugotavljajo, da mnogi posamezniki, kijih pretirano skrbi njihovo zasebno `ivljenjein se zato odlo~ajo za skraj{an delovni~as, podalj{ane vikende, pogoste (redne inizredne, bolni{ke in ostale) dopuste, pla~aneizostanke z dela ipd., ne le siroma{ijo svojoprofesionalno suverenost in integriteto,marve~ ogro`ajo tudi svojo psihi~no in psihosocialnostabilnost. Slednjega bi se moralizavedati zdravniki deloholiki, pa tudi ostalizdravniki, ki imajo opravka z deloholi~nimprebivalstvom, kakor tudi s profesionalnonon{alantnimi posamezniki (in kategorijami),ki za vsako malenkost pri~akujejo(ali celo zahtevajo) bolni{ki stale`. Vir: BBCFITOANTIBIOTIKIMed u~inkovite var~evalne ukrepe, kinaj bi napolnili ali vsaj zakrpali zevajo~eluknje v nacionalni zdravstveniblagajni, ve~ina dr`av razvitega svetauvr{~a tudi in predvsem var~evanje z zdravili(in ostalimi medicinskimi preparati in pripomo~ki)na zdravni{ki recept. Natan~nej{e statistikepri~ajo, da v {tevilnih dr`avah zahodnepoloble strmo nara{~a poraba zdravil, tudiin predvsem antibiotikov. Zato so v bli`njiNem~iji in v Veliki Britaniji za~eli pospe{enopropagirati naravna fitoterapevtska sredstva,ki so dostopna v prosti prodaji in jih morajobolniki pla~ati iz lastnega `epa, obenem paso v {tevilnih primerih prav tako u~inkovitain organizmu bolj prijazna kot sinteti~nazdravila. Slednje velja tudi za antibiotike, kijih po izjavi oto{kega zdravnika dr. Petra Robinsonabolniki u`ivajo za vsako malenkost,skoraj tako kot bonbone... Ni~ ~udnega, dastrokovnjaki, ki opa`ajo vse ve~jo stopnjo odpornostina {tevilne sinteti~ne antibiotike,priporo~ajo, naj bi ~lovek umetne antibioti~nepreparate u`ival le, kadar je to res potrebnoin pod zdravni{kim nadzorstvom. Sicer silahko pomaga z naravnimi viri antibioti~nihsnovi. Med rastline, ki vsebujejo u~inkovite,organizmu prijazne fitoantibiotike, soditanpr. ~esen in rde~a pesa, znaten protivnetniu~inek pa ima tudi ~ebula. ^ebula je znanakot zeli{~na oblika aspirina, saj vsebuje obilicogor~i~nih olj, ki so skoraj tako u~inkovitakot salicilna kislina. Eteri~no olje ~ebule, znanopod imenom allicin, zavira vnetje in bla`iraznovrstne kr~e. Ni~ ~udnega torej, da veljav doma~em zdravilstvu ~ebulni sok za odli~nosredstvo proti glavobolu, povi{ani temperaturiin bole~inam v sklepih. Usmeritev v fitoterapijopredstavlja nov izziv in tudi dodatennapor za sodobnega zdravnika, ki se bomoral o fitoterapiji dodatno pou~iti in si nabratipotrebne izku{nje, da bo lahko visokostrokovnoin verodostojno svetoval svojimpacientom.Vir: DPAPripravila Nina MaziISIS junij 2003