glasilozdravni š kezborniceslovenije - Zdravniška zbornica Slovenije

103STROKOVNA SREČANJAprostora za predhodno generacijo. Nizkastopnja osve{~enosti med prebivalstvom jev teh dr`avah bolj pere~a, pomanjkanje nevrologovin psihiatrov pa je prisotno tudi vnekaterih “zahodnih” dr`avah.Prevalenca demence nara{~a eksponencialnodo 85. leta starosti, ko dose`e pribli`no20 odstotkov. Stro{ki ob sprejemu v negovalnidom pa enormno narastejo.Dele` prebivalstva, starega nad 55 let, v Evropi nara{~a:Leto 2000 2010 2020 2030 2040 2050Milijoni (>55 let) 24,2 25,1 28 32,3 31,8 31,5KPSS 26-21 20-15 14-10 < 10Stro{ki EMU 4.200 25.200 65.800 95.000Razumljivo je, da se na vsak na~in `eli odlo`itisprejem v negovalni dom zaradi stro{-kov. Cilj zdravstvenih sistemov v dr`avah je,da zagotovijo usposobljene ljudi za pomo~negovalcem. Alternativa so majhne enote -stanovanja z najve~ deset zbolelimi in dvemaali tremi usposobljenimi negovalci. Nobenavlada ne predvideva novih negovalnihdomov. Zaradi sprememb v dru`bi bo na voljovedno manj negovalcev. Tudi v ju`nihevropskih dr`avah se `enske zaposlujejo inne morejo ve~ negovati zbolelega. Vse ve~ jegospodinjstev z enim ali dvema ~lanoma, sorodnikovje vse manj, vezi pa vse {ibkej{e.Nizki prihodki ve~je dru`bene skupine soposeben problem, saj v primeru bolezni njihoviprihodki ne bodo zadostovali za bivanjev domu. Vlade se spopadajo tudi s problemom,kako financirati 45 let `ivljenja poupokojitvi, ne glede na prihodke.Leta 2020 bodo neprenosljive boleznipredstavljale pribli`no 60 odstotkov zdravstvenihprimerov, po{kodbe 20 odstotkov ininfekcijske in prenosljive bolezni od 18 do20 odstotkov. Od neprenosljivih boleznibodo 24 odstotkov predstavljale nevropsihiatri~nebolezni, 24 odstotkov sr~no-`ilnebolezni, 18 odstotkov neoplazme, 24 odstotkovsekundarne po{kodbe. Od nevropsihiatri~nihbolezni bo demenca predstavljala 4odstotke primerov, po 8 odstotkov epilepsijain anksioznost, 12 odstotkov poslediceprekomernega u`ivanja alkohola in 11 odstotkovshizofrenija. Ve~ino, 40 odstotkovte skupine, bodo predstavljale motnje raz-polo`enja. Ob tem je treba poudariti, da jedru`beno breme teh bolezni 13 odstotkov,prora~un zanje pa samo 2,1 odstotka.V lu~i teh projekcij so `e za~ete reformezdravstvenih sistemov v ve~ini dr`av povsemrazumljive.Slovenija je na vseh zemljevidih nekakov zahodni skupini, imamo enake uspehe inpomanjkljivosti kot v zahodni Evropi. Zdravilaso na voljo, obravnava je vsako leto bolj-{a. V zadnjih dveh letih je demenca zelo “in”,kar je v tem primeru zelo pozitivno, vlo`ekzdravnikov je enormen, vrednotenje dela pa{e vedno mo~no zaostaja. Ta razkorak je `epresegel toleran~ne meje.Senzibilizacija primarne ravni se je `ezgodila, tudi prebivalstvo se prebuja. To nepomeni, da je slika ro`nata, morda smo leravno prav zadaj, da lahko pravo~asno reagiramo.^aka nas veliko strokovnega dela,dr`ava pa mora poskrbeti za {olanje kadraza pomo~ negovalcem.Tiha voda bregove uspava (Milo{ Mikeln)Zzadovoljstvom sem prebral misli Davida B. Vodu{ka v aprilski{tevilki Izide in ob primerjanju obeh tez, ki ju navaja, sempravzaprav naletel na povsem enak problem, ki `e nekaj ~asana`ira tudi mene. Ob razkolu med odnosom do posamezika in celotneskupnosti, kar za nas pomeni med zdravljenim bolnikom inostalimi, ki na nas {e ~akajo, je zdravnik pravzaprav postavljen v travmati~nisubjektivni prostor, ki bi ga lahko kratko opisali takole: “Kersem uspe{no zdravil prvega bolnika, me je drugi moral ~akati, pritem pa se je njegovo stanje poslab{alo do te mere, da je umrl! Ali semstoril napako, sem bil morda v zmoti?” Razcepljenost med hvale`nostozdravljenega in sovra`ne poglede svojcev umrlega bolnika namzagotovo ne dopu{~a mirnega spanca, {e bolj pa je vznemirljivo dejstvo,da nam zdravstveni sistem kot osnovnim subjektom zdravstvenedejavnosti nalaga odgovornost za oba. Ali naj potem zdravim obapolovi~no, dopustim njuno tekmovanje za mojo naklonjenost, alimorda celo v kratkih minutah tria`e re~em: “Vi ste za umret, vasbom pa ozdravil!” Nikoli, tako ne gre. Paradoks, v katerem si vsakposamezni zdravnik i{~e svojo pot, da zadovolji bolnika, ohrani svojugled in ugled zdravni{kega stanu, predvsem pa, da ima ob koncu~isto vest do Hipokratove prisege. Prepri~an sem namre~, da je njenpomen danes zlorabljen, predvsem zaradi nezmo`nosti uskladitveDavorin Daj~manO D M E V Imed potrebami po zdravstvenih storitvah in zmo`nostjo zdravstvenegasistema, da zagotovi vsem zdravja potrebnim kakovostne storitve.Seveda imam v mislim prepogosto sklicevanje na zaprisego, kisi jo vsi `elimo uresni~evati, mehanizmi zdravstvene politike pa odnas vse prepogosto zahtevajo, da za njo pregorimo. Vsaka `arnicaima svojo `ivljenjsko dobo, ki je izra`ena v {tevilu ur njenega osvetljevanja.^e jo pozabi{ ugasniti, pa~ pregori hitreje, vendar za vrnitevnjene funkcije potrebuje{ denar za nakup nove. Zdravniki za sebene moremo dopustiti te grobe primerjave, vendar se v zadnjem ~asuvse bolj vsiljuje. V tem kontekstu pozdravljam Vodu{kovega Apela,ki naj podobo na ogled postavi, hkrati pa ga podpiram, da posku{amovzpostaviti njegov “dober kompromis” preko ob~e predstavitveprotislovja, ki izhaja iz nevzdr`ne situacije poskusa vzdr`evanja odgovornostido bolnika na eni strani in njegovih ~akajo~ih sobolnikovna drugi strani. V takem usklajevanju morajo sodelovati dejavnikicelotne dru`be, saj tega ni mo`no re{iti zgolj znotraj zdravstvenegasistema, ki se na ta na~in `e dobro na~enja.@elel bi se dotakniti smernic, torej priporo~il za delo. Med u~enjemza zdravni{ki poklic spozna{ nujnost o vzro~nem razumevanju biolo{-kega pojava bolezni. Le tak na~in te pripelje do pravega zaklju~ka in karse da uspe{nega zdravljenja. Pri prepoznavanju in odlo~anju v klini~nijunij 2003 ISIS