glasilozdravni š kezborniceslovenije - Zdravniška zbornica Slovenije

76DELO ZBORNICELjubljanska regija, Klini~ni center, 22. 4. 2003..................................................................................................sreduje in za{~iti ugled zdravnika, ki ga blatijo brez kakr{nih kolidokazov, le v primeru, da je seznanjena s problemom, prednopostane javen. ^e je s posameznim primerom seznanjena iz javnihmedijev, ne more podati nobene izjave, ker ni seznanjena zdejstvi. Zapoznelo reagiranje je edino mo`no, vendar je bila, neglede na krivdo, {koda `e storjena. Pozval je vse zdravnike, naj vprimeru mo`nih sporov ali napak najprej obvestijo Zbornico. Lahkopreko predsednikov regij ali neposredno. Odbori in slu`beZbornice bodo tako lahko nemudoma prou~ili primer in svetovalizdravnikom. Vsi predsedniki odborov imajo veliko izku{enjter lahko nudijo hitro in kakovostno (predvsem pa brezpla~no)pomo~. Vendar se morajo zdravniki zavedati, da dokazanih neeti~nihravnanj ali strokovnih napak Zbornica ne sme in jih tudine bo tolerirala. V vseh regijah so se pogovarjali tudi o vi{ini ~lanarine. MarkoBitenc je povedal, da je ~lanarina tako visoka, kot `elijo zdravnikiimeti mo~no svojo stanovsko organizacijo. Povedal je, da se vi{ina~lanarine ni spremenila `e od leta 1996. Ker ni sledila inflaciji,se je od takrat celo zni`ala. Iz ~lanarine se financirajo slu`be, potrebneza izpolnjevanje nalog, zaradi katerih je bila Zbornica ustanovljenain so zapisane v aktih Zbornice. Del ~lanarine za svojedelo prejmejo regije. Mo~na pravni in oddelek za zdravstveno ekonomikonudita pomo~ tudi Fidesu in Slovenskemu zdravni{kemudru{tvu. ^lanarina zagotavlja tudi socialno varnost (O tem jev uvodniku Isis 5/2003 ve~ pisal predsednik odbora za socialna inekonomska vpra{anja Jani Derni~. Op.: ebn). Izpostavilo se je tudivpra{anje obsega in izgleda revije Isis. Urednica Elizabeta BobnarNaj`er je pojasnila, da se materialni stro{ki za revijo v celotipokrivajo iz reklam. Ker je revija ugledna in privla~na, ima tudive~ reklam. ^e ne bi bila taka, ne bi bilo toliko reklam in tudirevija ne bi mogla biti na enaki ravni. Marko Bitenc je pojasnil,da finan~no Zbornica ni ve~ tako mo~na, kot je bila v prvih letih,vendar deluje finan~no stabilno. V skoraj vseh regijah je beseda nanesla tudi na probleme, povezanez mre`o zdravni{kih delovnih mest. Po mnenju razpravljalcevprojekt zamuja vsaj nekaj let. Na mre`i bi moralo namre~ temeljitina~rtovanje potreb po zaposlovanju na posameznem obmo~ju.Z natan~nimi podatki bi bilo lahko tudi ugotoviti, kolikoin katerih specialistov v Sloveniji dejansko primanjkuje. Lahkobi izdelali na~rt delovanja v ~asu do zapolnitve mest, bodisi z bolj-{im nagrajevanjem zaposlenih na deficitarnih delovnih mestih,bodisi z “uvozom” `e izdelanih specialistov. Zbornica je pred leti`e pri~ela izdelovati mre`o, vendar je bil projekt zelo obse`en inbi zahteval veliko sredstev. Glede na to, da je za mre`o odgovornoministrstvo za zdravje, Zbornica nanjo lahko poda le mnenje,je bil zborni~ni projekt ustavljen. Kljub temu je bilo zbranih dovoljpodatkov, da je jasno razvidno, kje so najve~ja pomanjkanja. Ve~ bo potrebno narediti tudi na podro~ju sodelovanja med osnovnimin sekundarnim nivojem. Bolni{nice bodo v skladu z doktrinamiskraj{evale le`alne dobe po operacijah, zato bodo dru-`inski zdravniki {e bolj obremenjeni. Problemati~ni so tudi laboratorijskiizvidi. V osnovnem zdravstvu imajo bolnika napotijo kspecialistu, ta pa ga najprej vrne napotnemu zdravniku z zahtevamiza laboratorijske preiskave, ki jih potrebujejo za svoje specialisti~nomnenje. To vna{a veliko zmedo med paciente, ki sepo~utijo opeharjeni in neza`eleni. Dobro bi bilo tudi, ~e bi si `especialisti vzeli ~as za bolnika ter mu posredovali izvide. Dolgo~akanje na izvide po po{ti ter nato {e na tolma~enje pri dru`inskemzdravniku pacientu podalj{uje obdobje negotovosti, zatose zdravstveno stanje pogosto poslab{a.Dru`enje po regijah je potekalo od marca do konca aprila. 14 regijse je sestalo na 12 zborih. Regija zasebni zdravniki se je odlo~ila,da zasebni zdravniki iz posamezne regije sodelujejo na skupnih regijskihsre~anjih, ljubljanski regiji za osnovno in bolni{ni~no zdravstvopa sta se odlo~ili za skupni nastop. Obisk je bil na splo{no dober,~eprav so se je po regijah kazala posamezna odstopanja.Foto: Elizabeta Bobnar Naj`erAmadej LahISIS junij 2003