1. PDF dokument (6909 kB) - dLib.si

Izpostavljeno po policah pod Strmo pečjo in Ciuc di Vallisetto Foto: Mojca StritarPrehod pod velikim podorom smo proglasili za Zlodejevopolico, kajti pred časom je o njem na enem od forumovpisal Igor Zlodej iz Bovca. Mesto ni zahtevno, je pa skrajnozoprno, saj je treba previdno prestopati po drobljivem peskuvisoko nad prepadom. Z veseljem smo se varovali.Stečine so nas potem povedle na poraščeni hrbet severnood Jof di Miezdija. Obsijalo nas je sonce in pogledalismo v Dunjo. Spustili smo se na vzhodno stran in sepriključili stečini, ki je pripeljala z leve in je bila nekočočitno dunjska različica. Tu smo bili končno na ”pravih”Semidah dai Agnei. Proti desni, tj. proti jugu, smo slediliskoraj vodoravnim, večinoma zlahka prehodnim policam.Globoko pod nami je bila dolina Sfonderat, nad njo pa sose dvigala mogočna ostenja Strme peči in njenega soseda,Ciuca di Vallisetta.Okolje je bilo neverjetno mogočno, divje in neprehodno.Ko smo v alpinistični opremi previdno stopali po božanskihpolicah, sem razmišljal, kako težko je moralo bitinekoč življenje v teh dolinah. Kar je za nas danes vrhunskiadrenalinski gorniški dogodek, za katerega se pripravljamoleta, je bila nekoč skorajda dnevna ”pot v službo”. Neznam si predstavljati, kako so domačini to pot našli, kakoso jo opremili, kako so ”prepričali” svojo drobnico, da se jevsako leto podajala v to divjino. Le kakšna obuvala so imeli,kaj so delali na težkih mestih, kjer je treba danes poplezati?In koliko časa so potrebovali, da so čredo ovac pripeljali izDunje na travnike na južni strani? Mi smo si privoščili bivak,v enem dnevu ne bi zmogli. So oni tudi prespali med potjo?Ali pa so bili tako pogumni in sposobni, da so kar v enemzamahu vso drobnico pripeljali čez greben?Poličke so nas počasi in previdno pripeljale okoli gmotedrznega Jof di Miezdija na njegovo južno stran. Nekajkratsmo se morali prijeti za skale, ko smo se bližali dnu grape,ki se spušča izpod neprehodne škrbine Forca del Livinalproti Sfonderatu. Na nasprotni strani grape smo zagledaliključno mesto, kjer se udobne police prekinejo. Od daleč jebilo videti grdo, a smo iz opisa na forumu vedeli, da bo šlo.Pred ključnim mestom raste skromen grm rušja, na kateremsmo uredili sidrišče. Mojca je previdno prečila sprvapo nadležnem skrotju do skalnega dela in potem levo doodrešilnega macesna, pri katerem se polička spet nadaljuje.Mesto presega drugo težavnostno stopnjo in brez varovanja zvrvjo si ga vsekakor ne bi upali preplezati. Domnevam, da sotu nekoč vzdrževali mostiček, kajti sicer si ne predstavljam,kako bi čez prišla drobnica.Za ključnim mestom smo še nekaj časa sledili stezi,dokler se ni izgubila v širših poraščenih pobočjih. Navzgornas je vodila sprana grapa, svet pa ni postajal lažji.Našega cilja, Force de la Puartate, od spodaj nikakor nismomogli prepoznati in bolj po občutku smo zadeli zadnje26