Z nami na potLepoteTrnovskeplanoteOd Poldanovca do Čavna Olga KolencSkale ob poti s Kuclja proti koči Antona Bavčerja na Čavnu, zadaj Veliki in Mali Modrasovec Foto: Olga KolencČe kje, potem bi duša španskega pesnika Lorca tukaj ljubila zeleno!Obsežna območja Trnovskega gozda ostajajo kot velika,nedorečena skrivnost. Na pregradi, kjer se srečujetasever in jug, narava kaže nešteto različnih obrazov. Lepotapodročja, s katero se srečujem že skoraj štiri desetletja, mije postala nekako samoumevna. V dolini je že poletje, tuzgoraj pa dohitimo še eno pomlad, ki se kiti s planinskimcvetjem. Objame nas hlad, ki veje iz zaprtih globeli in jam,zasutih z večnim ledom in snegom.Dinarsko gorstvo se na svojem najbolj severozahodnemdelu še poslednjič razkrije v vsej svoji lepoti. Pa vendar je toobmočje eno najredkeje poseljenih v Sloveniji, in še to le nazahodu. Prebivalci va<strong>si</strong> in osamljenih kmetij so se ukvarjalipredvsem z živinorejo in gozdarstvom v pretežno bukovo--jelovih gozdovih. Težki življenjski pogoji, ročna sečnja,obdelava in spravilo lesa s komaj dostopnih terenov so domorodceprekalili v prave gorske viharnike. Oddaljenost oddoma, pomanjkanje, spanje v za<strong>si</strong>lnih lesenih barakah so vhudih zimah še dodali svoje. Ča<strong>si</strong> se spreminjajo. Področjedanes zaradi lepot in miru vse bolj privablja turiste. Žena Lokvah na severozahodnem delu Trnovske planote, odNove Gorice oddaljene le dvajset kilometrov, vabi neštetopoti. Povzpnemo se lahko na priljubljene okoliške vrhove,kot sta Poldanovec in Mrzovec.Planinski kraški svetV višjih predelih Trnovskega gozda je planinski kraški svetše posebej izrazit. Z najvišjim Malim Golakom se povzpne30(Olga Kolenc)do višine 1495 metrov. Obilo padavin, sneg in burja (njenisunki vča<strong>si</strong>h presežejo 100 km/h) še dodatno zaznamujejože tako izrazito in razgibano tektoniko. Za vodami, o katerihni več sledu, so ostale rečne dolinice, uvale, manjše krnicein morene, skozi katere <strong>si</strong> je v ledeni dobi ledenik utiral pot.Pa vendar je celotno območje ena sama razgibana celota.Zaplate majhnih kraških polj, ki se prepletajo s hribi in griči,padajo vse do krožno zaprtih globeli, od tam pa še globlje,v podzemne jame in brezna. Škraplje, žlebiči, škavnice inpodobni kraški pojavi so vidni na vsakem koraku.Trnovski gozd po zaslugi naravovarstvenih ukrepov tertežke dostopnosti še naprej ostaja oaza miru. Alpski, dinarskiin submediteranski vplivi nudijo pogoje za življenje pestriraznolikosti tako rastlinskih kot tudi živalskih vrst. Z malosreče in ob pravem času še lahko naletimo na svatovski plesvelikega petelina, ki je na žalost vse bolj ogrožen. V tehobsežnih in neprehodnih gozdovih živijo zveri, kot so ris,medved in volk. Številne zavarovane, endemične rastline so<strong>si</strong> našle svoj dom v skritih in nedosegljivih skalnih razpokah.Poldanovec, povsem običajen poraščenhrib …… ki moli iznad severnega roba Trnovske planote, strmopada vse do doline Trebuše. Zanimivi, precej obiskani vrh jele dve uri hoje oddaljen od najbližjega izhodišča na Lokvah.V zavetju hladnih gozdov kmalu prispemo do sedla podMojskim vrhom. Krožna pot, ki le malo nižje obide globel
Golaki pozimi Foto: Oton NaglostMojsko drago z značilnim temperaturnim in rastlinskimpreobratom, je lepa v vseh letnih ča<strong>si</strong>h. Pred nami je šekrajši vzpon, kjer se nam odpirajo razgledi na najbližjevrhove, kot so Mojski vrh, Veliki Bukovec, Veliki Češevnikin Stanov rob. Vrh Poldanovca nas nagradi z obširnimipogledi na Trnovski gozd, na hribovje v porečju Idrijcepa vse do Spodnjih Bohinjskih gora – Peči in Julijskih Alp.Lahki dostop z juga pa naj ne odvrne naše pozornosti. Nasamem vrhu priporočam nekaj previdnosti, kajti vsak zdrsv globino bi bil usoden.Šele z vrha se odpre razgled tudi na mogočno, razgibanopregrado Govcev. To je svet prepadov in ozkih kamnitih grap,kjer se še pozno v pomlad belijo snežne zaplate. Vzpon izGorenje Trebuše, kjer premagamo tisoč višinskih metrov,nam goro razkrije v vsej njeni divjosti. Pogled na Govce žeod nekdaj vzbuja strahospoštovanje. Domačini so v bitki zapreživetje tudi tod ročno izsekavali. Menda je tako nastaloime, saj so bila obširna izsekana območja nekoč povsem gola.Iskali so prehode na jug, gradili poti in ustvarili nešteto strpljenjem prežetih pripovedi. Ženske z Vojskarske planoteso še v času druge svetovne vojne na hrbtih prinašale živežiz Vipavske doline.Naravni rezervat ParadanaSpomin na prvo pripoved o jami Ledenici mi sega v ranootroštvo. Moj oče, ki ga je po Trnovskem gozdu vodila pot zakruhom, je področje poznal kot lastni žep. Večkrat je govorilo strašnem breznu večnega snega in ledu, ki je iznajdljivimdomačinom pomagal pri dodatnem zaslužku.Naravni rezervat Paradana se razteza na območju Golakovna 18 hektarjih in na nadmorski višini 1480–1495 metrov.Gre za botanični in gozdni rezervat z naravnimi spomeniki:ledeniško-kraško globeljo ter Veliko in Malo ledeno jamo.Bogata naravna dediščina, ki je redka tudi v svetovnemmerilu, se skriva v globinah kot pravi zaklad. Nemalo smopresenečeni, ko ob spustu v globačo (Veliko ledeno jamo)pod seboj nenadoma uzremo nenavadno stvaritev narave.Toplotni in rastlinski pasovi <strong>si</strong> sledijo v obratnem zaporedjukot v gorah. Iz odprtine zaveje svež zrak, sneg lahko še junijasega vse do zgornjega roba. Led, ki so ga domačini ob koncu19. stoletja rezali v jami, so prodajali celo v Egipt. Velike koseso v koših in z doma narejenimi iznajdljivimi tehničnimipripravami no<strong>si</strong>li na površino. Z vozovi so ga ponoči vozilinaprej, predvsem proti Gorici in Trstu. Žičnica je za domačepotrebe delovala še v šestdesetih letih prejšnjega stoletja.Naravni rezervat Golaki in SmrekovadragaTrije Golaki (Veliki, 1480 m, Srednji, 1479 m, in Mali, 1495m) so v vseh letnih ča<strong>si</strong>h priljubljena planinska točka. Razmeromakratki dostopi z ajdovske, idrijske in goriške straniomogočajo hiter pobeg v neokrnjeno zeleno pravljico.Zimski vzponi trajajo dlje, saj so dostopi prekriti z globokimsnegom. Zasnežene gozdne poti se spremenijo v tekaške31
- Page 5 and 6: UVODNIK1 Amerika pri nas!Andrej Str
- Page 8 and 9: namene obiskovalcev. Kolikokrat so
- Page 10 and 11: zakaj pride, ki mu stvar ustreza, a
- Page 12 and 13: TEMA MESECAPreprostoFikaSvojevrsten
- Page 14 and 15: TEMA MESECA»Otroci sonajhvaležnej
- Page 16 and 17: TEMA MESECANajboljša reklamaje, da
- Page 18 and 19: TEMA MESECANi več tistegapravega v
- Page 20 and 21: ALPINISTI VETERANIPravi gospodje š
- Page 22 and 23: Letos smo veterani dosegli nekakšn
- Page 24 and 25: SLOVENSKI HIMALAJSKI ZAČETKIBili s
- Page 26 and 27: GORNIŠKO STEZOSLEDSTVOIn vendarle
- Page 28 and 29: Izpostavljeno po policah pod Strmo
- Page 30 and 31: HUMORESKASmrčati prepovedano!Tegob
- Page 34 and 35: Velika ledena jamaVhod v Veliko led
- Page 36 and 37: !Poldanovec, 1299 mOpis: Vozilo pus
- Page 38 and 39: Kucelj, 1237 mOpis: Gremo po gozdni
- Page 40: Velika Cina/Cima Grande di Lavaredo
- Page 43 and 44: GolakiGolaki so del obsežne Trnovs
- Page 45 and 46: Južni rob Čavna - pogled na Kucel
- Page 47 and 48: Monte Paterno z Velike Cine Foto: B
- Page 49 and 50: Kamin, najtežje mesto med vzponom
- Page 51 and 52: Spuščanje po vrvi z Velike Cine,
- Page 53 and 54: Foto: Bojan PollakDušan Podbevšek
- Page 55 and 56: TISOČAKINajPraznovanje abrahamanav
- Page 57 and 58: Po dobrih osmih urah vožnje smo pr
- Page 59 and 60: Finaledržavnegaprvenstvav balvanih
- Page 61 and 62: VREMENSKE STOPNJE IN OPRIMKILedeni
- Page 63 and 64: Foto: Blaž Graparna. Omenjene kart
- Page 65 and 66: Prispevki Alpinistična tehnika so
- Page 67 and 68: tega, da kdo, ki je v situaciji, ko
- Page 69 and 70: 1999. 700-metrska smer je priproste
- Page 71 and 72: Osebno mi je zelo všeč, da so pis
- Page 73 and 74: se lahko obiskovalci ozrejo 50 letv