1. PDF dokument (6909 kB) - dLib.si

1999. 700-metrska smer je priprostem vzponu sedaj ocenjenaz 8c. Za uspešen vzpon Ondrani potreboval prav veliko časa.Čeprav je računal na dvodnevništudij in potem še sklenjenvzpon, je smer uspel preplezatiže takoj prvi dan.Novice je pripravil Urban Golob.LITERATURAPisana preproga goraVlado Ravnik: Alpsko cvetje Slovenijein izbor nekaterih drugihgorskih rastlin. Kranj. Narava,2010. 232 str.V ozadju se dviga Storžič, prednjim pa preproga iz treh gorskihrož – triglavska roža, enocvetnasmiljka in froelichov svišč.Skromne cvetlice, komaj za pedjih je, pa vendarle zaljšajo podobonaših gora. Taka je naslovnicaknjige akvarelov gorskegacvetja in nekaterih drugih gorskihrastlin. In podobno lepa jesama vsebina, kar 202 rastlini stanašli mesto v njej. Vlado Ravnikje znano ime botanike, še posebej,ker združuje strokovnostz likovnim talentom. S svojimiilustracijami cvetja se je pojavilv tiskanih izdajah že pred petdesetimileti (Poznate strupenerastline, 1961, Cvetje naših gora,1966 in 1969). Zares razkošna paje bila knjiga Rastlinstvo našihgora (1999 in 2004, slednjo smopredstavili tudi v PV 4/2004). Tokratnazbirka rastlinskih akvarelovje posebna že zato, ker gre zažepni format in je knjigo mogočeodnesti s seboj na botaniziranje.Določanje rastlin je z akvarelimnogo lažje kot na podlagifotografij, saj botanik in slikar veni osebi lahko zares poudarivse tiste podrobnosti rastline, kiso za njeno prepoznavanje odločilnegapomena. Sprašujem se,koliko dela je potrebnega in kakšnevse spretnosti mora avtorimeti, da uspe rastlino upodobitiv akvarelni tehniki tako verno.A po mojem skromnem mnenjuavtorju delo lepo uspeva, zato sebodo najznačilnejše cvetlice inrastline našega gorskega svetaobiskovalcem kar težko prikrile.Besedni opisi so sicer sila skromniin zgolj dopolnjujejo sliko rastlinev akvarelni tehniki. Polegilustracije rastline je še legenda,ki kaže čas cvetenja, prav takopa označuje velikost rastline invišinski pas, kjer jo najdemo - žalpa so ti podatki grafično nekolikopreveč izraziti in osnovni slikiukradejo del sporočilne moči.Če primerjamo Ravnikovo Cvetjenaših gora izpred šestih let stokratno izdajo Alpskega cvetjaSlovenije (primerjavi se ni mogočeizogniti, saj je še uvod domalaenak), vidimo pomembnorazliko – rastline so urejene pobarvi cvetov. Iskanje je na ta načinmočno olajšano, k temu papripomore še barvni odtenek prištevilčenju strani ob robu listov.Dodatna prednost, morda premalopoudarjena, je ime rastline,ki poleg slovenskega (z oznakodružine) in latinskega vsebuješe angleški, nemški, italijanskiin francoski prevod. To je za obiskovalceAlp (in za splošno razgledanost!)izrednega pomena.Seveda pa so najlepši in najpomembnejšiakvareli sami – pisanocvetje se prepleta z zelenjem,najmanjša podrobnost naše tako skromni cvetki, kot je triglavskaneboglasnica (cvetni odtenekmodre je, morda tudi zaraditiska, nekoliko premočan),je primerno poudarjena. Predvsempa je to knjiga za gledanje,opazovanje, razmišljanje …Mar ni imenitno, ko ugotoviš, dale dober streljaj vsaksebi rastejodrobcene cvetke in orjaške rože.Nekje v skalovju rumena zoisovavijolica (le 8 cm visoko zraste), natravnem pobočju nekoliko nižjepa bratinski rumeni svišč (do140 cm). Tam na travni blazinicibrezstebelna lepnica (komaj 3cm), v bujnem zelenju ob zapuščenemstanu na planini pa ozkolistnociprje (kar 150 cm visokose požene). In tako listamo ingledamo naprej. Pridite in se čudite– tudi s pomočjo te knjige.Marjan BradeškoO velikem naravoslovcu vitalijanščiniMelania Lunazzi: Belsazar Hacquet,dal Tricorno alle Dolomiti.Falcade, Nuovi Sentieri,2010. 237 str.Kljub temu da je v svojih raziskovalnihpotovanjih BelsazarHacquet redno obiskoval zahodnidel Julijskih Alp, KarnijskeAlpe in vzhodni del Dolomitov,je v italijanskem zgodovinopisjuzabeleženih izredno malopodatkov o njem. Prav zaraditega so se v goriškem klubuClub Alpino Italiano odločili, dabodo 125. obletnico ustanovitvesekcije (2008) proslavili tudiz monografsko publikacijo otem mnogostranskem liku, ki jemed drugim eden od predhodnikovmodernega pojmovanjaalpinizma. Pomanjkanje gradivav italijanskem jeziku je prisililoumetnostno zgodovinarko, časnikarkoin alpinistko MelanioLunazzi, ki je knjigo uredila, k iskanjuin preučevanju virov predvsemv slovenskem, francoskemin nemškem jeziku.Publikacija, ki nosi naslov BelsazarHacquet, dal Tricorno alleDolomiti (Belsazar Hacquet, odTriglava do Dolomitov), je izšlapri založbi Nuovi Sentieri v mesecujuliju in je razdeljena na tridele. V prvem urednica prikažedosedanje raziskave o Hacquetuv Italiji in tujini, njegov življenjepisin osebnost, njegove stike stakratnimi najvplivnejšimi raziskovalciin znanstveniki na področjumineralogije, geologije inbotanike ter njegovo alpinističnodejavnost, ki se ji je posvečalpredvsem v času, ko je službovalv Idriji kot zdravnik in kasneje vLjubljani kot profesor medicine.V drugem delu so zbrani prevodiodlomkov nekaterih Hacquetovihspisov z avtobiografsko,znanstveno-raziskovalno in potopisno-alpinističnotematikoter njegov kratek priročnik zagibanje v gorskem svetu. Zadnjidel sestavljajo seznam dokumentov,ki jih hrani Državnaknjižnica v Muenchnu, seznamHacquetovih del, imensko kazaloin bogata bibliografija.Vsebinska raznolikost knjige nikakorni ovira za bralca, ki sezanima samo za zgodovino alpinizma,ker je prav ta vidik posebnoizčrpno obdelan. Pri tembi poudaril hipotezo avtorice, daje Hacquet zares stopil na vrh Triglava,ki jo utemeljuje z ugotovitvijo,da je bil zelo izkušen alpinistin je bil fizično, tehnično inpsihično pripravljen za tako zahtevenpodvig. Vzpona pa mu ninikoli priznal Žiga Zois, s katerimso se prijateljske vezi počasi zrahljale,čeprav verjetno ne samozaradi tega spora. Tudi MatijaDeržaj v svoji študiji Zgodovinameritve višine Triglava (1980)mu vzpona ne priznava, todanjegovi zaključki niso popolnomaneizpodbitni.Že samo iz polemike o Hacquetovemvzponu na Triglav takojspoznamo, da je bil alpinizem vsvojih zametkih zelo podobensodobnemu.Marko HumarGora nad Deželo, od Čavna tjado NanosaFranc Černigoj: Gora nad Deželo,od Čavna tja do Nanosa. Ajdovščina,Občina Ajdovščina,2009.67