1. PDF dokument (6909 kB) - dLib.si

NOVICE IZ VERTIKALEJerebicaV sredo, 22. septembra, sta PeterJuvan (Akademski AO) in RomanStrmšek (AO Rašica) preplezalasmer Tupilak (VII-/V, 450 m) vJerebici. Prva sta smer preplezalaPeter Podgornik in Janko Humarleta 1984 z nihajno prečko všestem raztežaju. Dve leti kasnejesta prosto ponovitev opravilaIvan Rejc in Viktor Golja, ki sta senihajni prečki ognila s plezanjembolj direktne variante po zajediin ta raztežaj ocenila z VII-. Zajedaje menda res lepa, a resna. Petercelo pravi, da bi ji lahko pripisalprecej višjo oceno VII+. Najprejje treba zajeti sapo in preplezatideset metrov brez varovanja,višje pa se da varovanje odličnourediti z metulji. Presenetil ju ješe naslednji, sedmi raztežaj, ocenjens VI, ki se jima je tudi zdel težak.Vremenski pogoji so bili idealni,stena pa začuda prazna.Nad KorošicoČlani Posavskega AK so lep konectedna 9. in 10. oktobra izkoristiliza športne aktivnosti nad Korošico,čudovit jesenski cilj. Mladinoso poslali v bližnja plezališča,ta stari pa so se lotili višjih sten. VDedcu so plezali Lukovo, Grapodolgočasja, Šarovo poč, Pintarjevo,Palčkov steber ter nekajsmeri v Vršičih. Nejc Pozvek jez Nadjo Korinšek obiskal redkoplezan, sto metrov visoki Palčkovsteber. Nejc ga je splezal prostoin doma poskusil najti podatke oprosti ponovitvi smeri, originalnoocenjeni s IV, A1. V vodniku za Repovkot in Kamniško Belo iz leta1993 tega podatka ni. V prvi izdajivodnika iz leta 1987 pa je na skicismeri ocena V+. Nejc predlagaoceno VI+ ali VII-.PlanjaZelo zanimiv vzpon je v nedeljo10. oktobra opravila trojna navezaiz AO Rašica – Tina Leskošek,Simon Rakovec in Blaž Grapar.Preplezali so Zajedo hrepenenja(VII, 200 m) v južni steni Planje.Verjetno najbolj strma in gladkastena pri nas je bila v devetdesetihpogosto obiskan plezalnicilj, danes pa se je izgubila nekjevmes. Pretežka za 90 odstotkovplezajoče populacije in premalocenjena za tistih nekaj odstotkov,ki bi jo zmogli. Za osmice pa že nebodo hodili tako daleč, so kaketudi bližje cesti. A vsak, ki se vseenospravi iz doline Zadnjice, sebo izleta še dolgo spomnil. Smeriniso lahke in tudi kako zvenečeime si je že uspelo obrusiti zobev monolitni črni steni. Zajeda hrepenenjapoteka po desnem vogaluosrednje stene in je tokratneponavljavce navdušila pravtoliko, kot jih je prevzela cela stena.Blaž je dejal, da so ocene sicerpo stari šoli iz osemdesetih, zategnjene,a to jim užitka ni skvarilo.Smer so zmogli v štirih raztežajih,sestopili pa preko vrha Planje.Mali GrintavecVelikega metulja smer v Malem GrintavcuFoto: Jure LaharnarV sredo, 13. oktobra, sta BorisSedej in Jure Laharnar (oba AOIdrija) plezala v vzhodni steniMalega (Bavškega) Grintavca. Zaogrevanje sta opravila najverjetnejeprvo ponovitev smeri Avrikelj,oziroma sta v zgornjemdelu, kjer smer zavije levo porampi, nadaljevala navzgor poplošči do raza in nato po njemdo roba stene (III).Med malico sta si ogledovala steno,si zamislila novo linijo protivrhu in jo tudi preplezala. Vstopje le nekaj metrov bolj desno odprej omenjene. V spodnjem delupoteka po škrapljastih ploščahdirektno navzgor, na polici malenkostv desno in spet navzgordo manjše zajede (desno od velikezajede). Nekaj časa sledi zajedi,dokler se vrv ne izteče. Tukajsta naslednjim rodovom nehotepustila Titanov klin. V nadaljevanjusmer zavije nekoliko v desno,pa spet direktno navzgor in protivrhu plošče v levo do gruščnatepolice tik pod borovjem. Slediprečenje pod grmičevjem v levo,nato pa po razu še dva in pol raztežajado vrha. Skala je vseskoziodlična, a posebno po robovihžlebičev kar ostra. Smer sta poimenovalapo metulju – frendu, kiga najprej sploh nista nameravalavzeti s seboj, nato pa sta pravtega največkrat uporabila. Imesmeri je torej Velikega metuljasmer (IV+, 220 m).Novice je pripravil Tomaž Jakofčič.NOVICE IZ TUJINEUmrl Kurt Albert, oče rdečepikeV ponedeljek, 28. septembra, jeza posledicami padca s feratev Bavarskih Alpah umrl KurtAlbert (56 let), legenda prostegaplezanja ne samo v Nemčiji,temveč po vsem svetu.Plezati je začel pri 14 letih in kajkmalu opravil z Walkerjevim stebromin severno steno Eigerja.Hitro se je posvetil prestavljanjumej pri prostem plezanju, šeposebej v plezališčih. Bil je nosilecfilozofije prostega plezanjav Nemčiji. Ko je neko smer preplezalprosto, je na vstopu narisalrdečo piko. Kasneje jo je šenatančneje opredelil (zanjo je bilpotreben študij gibov) in takopostal utemeljitelj načina prosteponovitve, ki se je kot blisk razširilpo vsem svetu. Meje prostegaplezanja ni dvigoval samo v svojirodni Frankovski Juri (npr. legendarnesmeri, kot sta Sautanz (IX-)in Magnet (IX)) ampak tudi v BavarskihAlpah in Dolomitih, kjerje prvi prosto preplezal tehničniklasiki Hasse-Brandler v Veliki inŠvicarsko smer v Zahodni Cini.Naslednji korak naprej je naredilskupaj z zelo dobrim prijateljemin soplezalcem Wofgangom Guellichom,ko sta najprej prostoponovila Jugoslovansko smer vTrangu (1988), leto kasneje padodala danes zelo priljubljenoEternal Flame. Kurta Albertaje plezalska pot nato zanesla vPatagonijo. Nekdanji učitelj fizikein matematike (menda je bilznan po tem, da ni hotel ocenjevatiučencev, ker se mu je to zdelobrez veze in je zaradi spora vtej zadevi tudi pustil pedagoškipoklic) je s svojimi prijatelji (Guellich,Beatz, itd.) v skupini Painepreplezal novo smer z imenomRiders on the storm (IX, A2, 1300m) in postavil nov mejnik plezanjav tem delu sveta. V Patagonijose je vrnil še enkrat in v FitzRoyu s soplezalci preplezal šeeno mojstrovino, in sicer RoyalFlush (IX, A2, 44 raztežajev).Vse več je plezal s Stefanom Glowaczemin skupaj sta se lotilačistega načina poteka odprave– brez uporabe motornih prevoznihsredstev (motorne sani, čolniali letalo) pri dostopu do gorein na vrnitvi. Tako je Albert opravilnekaj pustolovskih in težkihvzponov na Baffinovem otoku indrugod v Kanadi. Smer Odissey2000 v steni Polar Bear Spire, dokatere so člani odprave sami prineslivso opremo in hrano in pritem premagali 400 kilometrovpo divjem, mrzlem in nasplohzelo negostoljubnem terenu, jemed temi podvigi še posebejizstopala. V zadnjih letih je KurtAlbert začel odkrivati tudi velikestene v tropskih pragozdovih,kjer je posebej v Venezuelinanizal nekaj odmevnih prvenstvenihvzponov, seveda brezuporabe svedrovcev. Kurt Albertje bil brez dvoma osebnost, ki jeizjemno vplivala na razvoj prostegaplezanja in plezalske miselnostipo vsem svetu.Adam Ondra na MadagaskarjuPotem ko je opravil prvi vzponv znani smeri Silbergeier v švicarskemWendenstocku in kotprvi sploh prosto preplezal smerWoGü (opremil jo je Beat Kammerlander,a je ni zmogel povsemprosto) v Raetikonu in zanameček posajtal še Hotel Supramonte(8b) na Sardiniji, se jeAdam Ondra odpravil na Madagaskarv steno Karambony, kjerje kar nekaj smeri, ki so mu predstavljaleprvovrsten izziv. Prvamed njimi je bila gotovo ToughEnough, v kateri so poskušaliže drugi odlični plezalci, kot staFrancoza Arneaud Petit in SyilvainMillet, a je noben še ni zmogelprosto v enem zamahu, kajšele v enem dnevu. To je veljalodo prihoda Adama Ondre, kisi je smer najprej ogledal, natopa jo v enem dnevu tudi preplezal.Deset raztežajev dolga smer(380 m) ima najtežji raztežaj ocenjenz 8c, trije so ocenjeni z 8b+,dva z 8a+, pod 7b+ pa težavesploh ne padejo.Nato je nadaljeval s tamkajšnjoklasiko Bravo les Filles (8b), ki stajo pred njim prosto ponovila žeBaska, brata Pou. Toda to je bil leintermezzo pred novim odličnimvzponom. Desetega oktobraje kakopak v enem dnevu kotprvi prosto preplezal smer MoraMora, ki sta jo s pomočjo tehnikeprva preplezala Španca FranciscoBlanco in Toti Vales že leta66