1. PDF dokument (6909 kB) - dLib.si

Po dobrih osmih urah vožnje smo prispeliv mestece Fondi, kjer smo se nastanili vveliki štirinadstropni hiši v starem mestnemjedru. Sprva smo bili rahlo zaskrbljeni, kjebomo puščali avto, saj so do hiše vodile leozke tlakovane ulice, vsa parkiriča naokolipa so bila, kakor se za središče mesta spodobi,plačljiva. A kmalu smo se navadili navsakodnevno prenašanje plezalne opremedo parkirišča nedaleč stran, kjer nas je nasrečo avto vsak dan počakal brez kazenskegalistka ali lisic na kolesih. Tudi hladna invlažna hiša je kmalu postala prav prijetnobivališče in začel se je popoln odklop teruživaške plezalne počitnice na jugu Italije vokolici Sperlonge, natančneje nekje na sredimed Rimom in Neapljem. Po izboru bralcevspletne strani www.8a.nu Sperlonga spadamed najboljša evropska zimska plezališča.Tu niso problem oprimki,temveč gravitacijaŠe isto popoldne smo se odpravili pogledat,kje sploh so plezališča. Le nekaj kilometrovnaprej od Fondija je Sperlonga,popularno italijansko obmorsko letovišče.Čeprav se po njem imenuje le eno od plezališč,se je to ime prijelo kar celotnegaplezalnega območja tod okoli. Cesta nasje vodila tik ob morju. Občudovali smoprostrane plaže in ogromne valove, ki sopljuskali na obalo. Na drugi strani smokmalu opazili številne stene. ”To bo to!”smo se strinjali v en glas in začeli brskatipo vodničku. Na pobočju nad cesto jemrgolelo velikih skalnih gmot in ugotovilismo, da je prav vsaka od njih posameznisektor. Zapeljali smo se še do izhodiščaza jamo Grotta dell’ Arenauta, za kateroso nam prijatelji zatrdili, da je nikakor nesmemo izpustiti s svojega plezalnega urnika.Gre za ogromno luknjo tik ob plaži, kije posejana s previsnimi smermi, za katereavtor plezalnega vodnička pravi: ”Tu nisoproblem oprimki, temveč gravitacija!” Doplaže vodi več kakor dvesto petdeset stopnic,zato smo se odločili, da je zaenkratdovolj, da vemo vsaj, kje pustiti avto.Naslednji dan je bilo vreme neobetavno.V upanju, da bodo sivi oblaki nadnami čim dlje zadrževali dež, smo se povzpelinavkreber proti enemu od sektorjevplezališča Sperlonga. V vseh sektorjihprevladujejo smeri v navpičnih ploščah odlažjih do zmernih težavnosti. Ni nam uspelosplezati več kakor dveh smeri, ker je začelokapljati. Pospravili smo in se začeli vračatipo blatni poti. Dež je medtem ponehal inustavili smo se v enem od spodnjih sektor-jev, a smo tudi tu zlezli le eno smer, nato pamorali v vse močnejšem dežju prav pohiteti.”Mogoče bi morali pa danes kar v jamo?”smo se spraševali, a nihče od nas se ni želelže takoj prvi dan preveč naviti. Ker do sedajše nismo srečali prav veliko plezalcev, smozavili v bar Dal Guido, zbirališče plezalcev, vkaterem je mogoče kupiti plezalni vodničekin dobiti informacije o vremenski napovedi.Ob srkanju čaja smo opazovali naliv zunajin razburkano morje ter se tolažili, da jepo gostilničarjevih besedah vremenskanapoved malo boljša, kakor so nam poročaliiz Slovenije. Pozneje se je izkazalo, dasmo lahko plezali prav vsak dan od našihosemdnevnih počitnic tukaj. Seveda brez’jame’ ne bi šlo.JamaKer je bil konec decembra, so bile plažeprazne, restavracije ob obali večinomazaprte in če si kje srečal koga, je bil tozagotovo plezalec, saj je ozračje v tem časuidealno za plezanje. Temperature čez dannarastejo tudi do dvajset stopinj, tako dav soncu in brezveterju postane že pravvroče. Prste smo si še en dan ogrevali vploščah Sperlonge, nato pa smo jo mahniliv jamo. ”Ne moremo je hraniti za slabovreme, kaj pa če bo vse dni lepo in se bomovrnili domov brez nje!” smo se šalili.”Pa saj te stopnice sploh niso tako grozne,”sem si mislila, ko smo hodili navzdol. Sevedaje bila nazaj grede čisto druga pesem: ni inni jih hotelo biti konec. Ampak so vrednetistega, kar te čaka spodaj. Na peščeni plažinajprej zbegano gledaš in iščeš ogromnojamo, nato pa v mivki opaziš shojeno potkonavzgor proti velikim kaktusom, od koder seti odpre pogled na ogromno jamo, posejanos kapniki. ”Uauuu!” Bili smo zgodnji, zatosmo se lahko v miru ogreli v lažjih smereh nadesni strani. Pozneje so se namreč uresničilanaša pričakovanja o gneči. Bilo je kakor vtelovadnici, kjer moraš imeti srečo, da jesmer, ki jo želiš plezati, prosta. A se je vseenodalo zelo dobro naplezati. Smeri so res lepe,tekoče speljane in sploh ne tako zglajene, kakorsmo pričakovali. Res je, da prevladujejotežje smeri, vendar se najde tudi kar nekajlažjih smeri z ocenami 6a in 6b. Ne vem,ali zaradi neverjetno atraktivnega plezanja,ki ga lahko vsak trenutek opazuješ in samdoživljaš, ali zaradi česa drugega, ampakko si v jami, dobesedno pozabiš na vremein dogajanje zunaj. En dan je tako lilo kotiz škafa, vmes je padala celo sodra in morjena obali je naraslo čisto do roba, kjer je bildostop do jame. A nas to ni motilo: v var-nem zavetju previsov smo lahko uživali vplezanju. Nekateri, ki so sicer taborili zunajna obali, so si šotore prestavili kar v jamo. Naisti obali je še plezališče (Ultima spiaggia) skrajšimi navpičnimi do bolj ali manj previsnimismermi. Tu je več smeri nižjih ocen,tako da na svoj račun pridejo tudi tisti, ki jimprevisi velike jame ne ustrezajo preveč. Mismo en dan začeli poplezavati tukaj, a nasje vlažna skala hitro spet prestavila v jamo.Naslednjič v večraztežajnesmeriKo smo ugotovili, da je treba naše bicepsemalo razbremeniti, smo spet izbrali nekolikomanj previsno plezališče. Prijetno stanas presenetila El Pueblo in Monte Moneta.Sploh slednji se lahko pohvali z res odličnimismermi, morda nekoliko težjimi za svojooceno, pa vendarle takimi, ki te kar potegnejovase, tako da plezaš, plezaš in uživaš.Ob tem pa se ti ponuja še čudovit razgled naokolico in širno morje daleč spodaj.Medtem ko smo si eni vzeli dan počitkain se odpravili pogledat Pompejein Vezuv, drugi so se z vlakom odpeljaliv Rim, so tretji obiskali še večraztežajnesmeri v bližini mesta Gaeta. Skoraj dvestometrov visoka stena se strmo spuščanaravnost v morje, zato se do vstopa vvse smeri najprej spustiš po vrvi. Pravijo,da so smeri res lepe, z dobrimi oprimkiv kakovostni skali. Upam, da bo kdaj vprihodnje priložnost tudi za kaj takega.Kakovostna plezarija, nasadi pomarančin mandarin ter okus po mozzareli, ki seti kar stopi v ustih, so spomini, ki smo jihpuščali za seboj, ko smo se v novem letuvračali nazaj v zasneženo Ljubljano. mSperlongaKako do tja: Z avtom po avtocesti mimo Benetk,Bologne, Firenc, Rima in še približno 150km naprej do Sperlonge. Vožnja traja dobrih 8 ur(WGS84: 41,259029, 13,434074).Prenočišča: V okoliških mestecih (Sperlonga,Terracina, Fondi, Gaeta) je na voljo veliko apartmajskihhiš po relativno ugodnih cenah. Od pomladido jeseni je odprtih tudi kar nekaj kampov(npr.: www.campingnordsud.it).Vodniček: Ledda Piero: In cerca di guai, Tremilaitinerari di arrampicata sportiva nel Lazio (e nonsolo); Seconda edizione, 2006. Vodniček se lahkokupi v baru Dal Guido ob cesti pod sektorjemSperlonga.55