1. PDF dokument (6909 kB) - dLib.si

DušanPodbevšek Tone ŠkarjaAlpinist, reševalec, letalec, zmajar, padalec … bil je vse mogoče.A sam ga imam najbolj vtisnjenega v treh slikah,dogodkih, dobah.PripravnikNa vsakem sestanku AO Kamnik tam v prvi polovici sedemdesetihlet smo obravnavali prekrške mladega pripravnika DušanaPodbevška. Ne samo, da je kot pripravnik plezal smeri, ki sovsaj za stopnjo presegale dovoljene. Plezal je z neko sošolko, kisploh še ni bila posvečena v alpinistično znanost. Vse je dobilale od Dušana. Le kaj ji more dati neuki pripravnik drugega kotnevarnost! Dušan je z napol začudenim, še bolj pa z ravnodušnimobrazom preživljal to pranje glave; vedel je, kot smovedeli vsi, da bo prizor na naslednjem sestanku enak in rezultattudi. Če ne bi bili tisti časi tako ateistični, bi ga ob koncu vednopriporočili angelom. A verjetno je bila že Irena, kot je biloime sošolki, dovolj za varnost. Na nekem skupnem vzponualpinistične šole, ko je bila že tudi ona pripravnica, sem ju slikalprav ob sončnem vzhodu. Bila sta prelep par v rojstvu zimskegadneva. Vedel sem, zakaj se Dušan ni nič opravičeval: ljubeznise nikoli ni treba opravičiti.Dušan in Irena na spominski turi Everest 2009 …… in na eni skupni turi AO Kamnik nekoč ob sončnem vzhodu Foto: Tone ŠkarjaEverest ’79Bil je najmlajši član odprave, benjamin, a že z vrhunskimivzponi in preizkušnjami za seboj. Bojan Pollak ga je ocenilza enega najbolj nadarjenih plezalcev, kar jih je šlo – teh jebilo res veliko – skozi njegove roke, hkrati pa za posebnega,ker se teh svojih darov kot da ne bi zavedal ali jih vsaj polnoizkoriščal. Jih je, a le, kadar je šlo zares, kadar so okoliščineto zahtevale. Morda ga je ta lastnost stala vrha Everesta, ko seje raje prepustil vodenju kot voditeljstvu naveze. Vseeno staz Romanom Robasom 12. maja 1979 dosegla Koto, 8296 m,na Zahodnem grebenu, doslej najvišji vrh, ki smo ga prvidosegli Slovenci.Everest – 30 let pozneje (2009)Na spominsko odpravo sta se z Ireno prijavila le kot trekerja.Bolj ambicioznim članom načrtovani Pumori ni uspel, kar nekajskromnejših pa je trekingu dodalo še Imdža Tse (Island Peak,6189 m), med njimi tudi Dušan in Irena. Na vrh sta prišla v enemzamahu iz Čukunga. Irena, izmučena in nekoliko jezeč se natega …, Dušan pa tak kot vedno, z istim mirnim obrazom kot iztretjino stoletja starih prizorov. In bila sta enako lep in usklajenpar kot zdavnaj nekoč na zimskem grebenu Grintovca … innajbrž vsa leta vmes.Kaj reči tovarišem, bratoma, sinovoma in predvsem Ireni?Izguba je nenadomestljiva. Nič manj pa niso dragocena in nenadomestljivavsa leta z njim, vse življenje. Dušan je bil poosebljenatiha moč in zanesljivost. Tisti, ki jim je največ pomenil,pa vedo, da je ”brez ljubezni vse le brneč bron”. Hvala, da si bil,da si obogatil življenje mnogim. m52