1. PDF dokument (6909 kB) - dLib.si

Osebno mi je zelo všeč, da so piscibrez sramežljivosti pisali tudio težavah, s katerimi so se spopadaliv zgodovini. Na primer otem, kako se je politika dvakratgrdo vmešala v delovanje društva,česar ne ocenjujejo za pravprimerno. Pa o primeru, ki so gareševali na častnem razsodišču,in njegovem razpletu. Kot rečeno,prispevki o posameznih alpinističnihvzponih, vtisih športnegaplezanja (Martina Čufar),posameznih težavnih reševanjih,spominih na mnoge prehojenepoti (npr. z mladinskim odsekom),kot tudi drugi osebni vtisi(Eli Gradnik o Avgustu Delavcu)in čudoviti zapisi Rade Polajnardajejo sicer dokumentarni vrednostiizdaje tudi literarni navdih.Posebno uporabno vrednostknjige dajejo tudi skice in vrisanesmeri Blažčeve skale, priročnegaplezališča Mojstrančanov.Velik del vsebine predstavljajopoobjave iz drugih publikacij,tako knjižnih kot revijalnih. Obtem se mi poraja vprašanje, kajsploh sodi v vsebino zbornikaob jubileju nekega društva. Soto res samo pozdravni govori,zgodovina delovanja in odsekovali tudi kaj več? Kaj vse pa predstavljadelovanje društva? So tona primer tudi predstavitve inzapisi planinskih publikacij, kiso jih izdali njihovi člani? Ali pačlanki iz revij, ki so jih pisali njihovičlani? Koliko in po kakšnihkriterijih jih objaviti? V kakšnoširino naj gre vsebina posameznihtem? Poglavje o gorskih vodnikihna primer predstavlja boljzgodovino in organizacijo kotpa mojstranske gorske vodnike.Ali iti v širino in s tem bralcempodati več informacij ali pa imetiožji izbor in se osredotočiti lena kraj ali dogodek? To so gotovovprašanja za vsakega urednika.Dušan Polajnar, urednikmojstranskega zbornika, je imeltokrat širok kriterij. Kot mi je sampovedal, so zbornik pripravilizelo na hitro, za kar mu/jim lahkosamo čestitamo.Všeč mi je tudi zapis (povzet izPV), kjer je Stanko Klinar iz zaprašeniharhivov potegnil podatek,da je leta 1908 Janez Koširdokumentirano (vzpon Bergincaje po Klinarju nedokumentiran)prvi (pred Tumo in Jožetom Komacem- Pavrom leta 1910) preplezalseverno steno Triglava,in sicer v predelu Dolge Nemškesmeri skupaj z Zimmrom inJahnom ob priložnosti iskanjapogrešanega Wagnerja, kar imaKošir zabeleženo tudi v vodniškiizkaznici.V obilico gradiva se je prikradlonekaj malega slovničnih napak,kar pa vrednosti publikacije nikakorne zmanjša. Naj pa navedemše nekaj, kar me je zbodlo:če je pri vseh poobjavah iz raznihpublikacij in revije Zvon zapisano,da je ponatis objavljen zdovoljenjem izdajatelja in avtorja,tega pri štirih poobjavah iz Planinskegavestnika ni (piše samoz dovoljenjem avtorja). Dovoljenjeza objavo da izdajatelj, ne avtor.Seveda pa tega do zdaj nikolinismo nikomur odrekli.Vladimir HabjanSlovenski planinski muzej vzbornikuSlovenski planinski muzej – navezaza vrhove prihodnosti. Publikacijaob odprtju muzeja vMojstrani 7. avgusta 2010. UredilMarjan Raztresen. Ljubljana,PZS, 2010. 96 str.Množico planincev, ki se je 7.avgusta 2010 zgrnila pred muzejemin občudovala njegovozunanjo in notranjo podobo, jepospremila publikacija na 96straneh v slovenskem in angleškemjeziku, v kateri je uredniškemuodboru, Marjanu Raztresnu,Božidarju Lavriču, IreniLačen Benedičič, Miru Erženu inTonetu Tomšetu, uspelo zbratimisli politikov, planincev, strokovnihdelavcev, znanih osebnosti,ki so tako ali drugačespregovorili o slovenski planinskizgodovini in sedanjosti. Dr.Danilo Türk, predsednik RepublikeSlovenije, je muzeju napovedalveliko obiskovalcev, ne lezaradi preteklosti, temveč tudizaradi prihodnosti, s katero jepovezana naša obveza do okoljain ohranjanja narave. ”Z odprtjemmuzeja se lahko ponosnopostavimo ob bok drugimalpskim državam,” je dodala ministricaza kulturo Majda Širca.Dr. Henrik Gjerkeš, minister brezresorja, odgovoren za lokalnosamoupravo in regionalni razvoj,je opozoril, da ima muzej vMojstrani priložnost, da postaneprimer dobre prakse, saj s svojodejavnostjo lahko tvori jedro črpanjasredstev evropske kohezijskepolitike v Sloveniji. Tudiminister za okolje in prostor dr.Roko Žarnić je odprtje planinskegahrama pospremil z željo,da najde svojo zgodbo v ohranjanjunaravne in kulturne identiteteslovenskega prostora. Županobčine Kranjska Gora JureŽerjav je ocenil muzej v Mojstranikot pomemben člen v razvojuturizma celotne Zgornjesavskedoline. Irena Lačen Benedičič,direktorica Gornjesavskega muzejav Jesenicah, je opozorila nazanimivo muzejsko pripoved,vzpon na goro, s pomočjo katerelahko obiskovalci prepoznajozgodovino slovenskega planinstva,znanja in lepih trenutkov, kispremljajo posameznike na potivzpona od prvih začetkov pa tjado ekstremnega alpinizma. Muzejponuja številne aktivnosti,kjer lahko najdejo možnosti izražanjain sodelovanja prav vsegeneracije, je menila Benedičičeva.Predsednik PZS Bojan Rotovnikje orisal pot nastajanja vsebinskezasnove muzeja in izpostavilUstanovo Avgusta Delavca,ki še sedaj zbira sredstva za delovanjemuzeja. Z odprtjem muzejasmo dobili možnost, da sena enem mestu poveže celotnaplaninsko-gorniška, alpinistična,reševalna in vodniška dejavnost.”Slovenski planinski muzej odpirasvoja vrata in želimo si, da biresnično postal prijetno stičiščevseh ljubiteljev gora,” je v tekstuNaveza za vrhove prihodnostidodal Miro Eržen, predsednik PDDovje-Mojstrana in predsednikuprave Ustanove Avgusta Delavcater vodja projekta SPM.Tudi mnogi drugi so dodali svojeprispevke, v katerih osvetljujejodelček planinske zgodovine alisedanjosti. Nekateri prispevkiso poučni, saj nam predstavljajonpr. vreme v gorah, živalski svet,s katerim se srečujemo, rastlinskevrste, drugi nas popeljejov zgodovino slovenskega planinstva,tretji nas opozarjajo navarovanje gorskega sveta in nevarnosti,ki prežijo na pohodnike.Tudi reševalci življenj v gorahso v zborniku dobili svoje mesto.Na nekaj straneh so predstavljenealpinistične smeri, ki so bile inso še smeri svetovnega slovesa.Da imamo tudi pravljična bitjav tem prelepem gorskem svetu,bodo spoznali najmlajši obiskovalci.Prav je, da publikacijo zaključujebeseda o Avgustu Delavcu, ki jes svojim delom in navdušenjembistveno prispeval k nastankuTriglavske muzejske zbirke kotosnove, na kateri se je gradila zamiselo Slovenskem planinskemmuzeju v Mojstrani.Slavica TovšakBlagajana po tridesetih letihNaša pot. Zbornik ob 30-letniciPlaninskega društva BlagajanaPolhov Gradec, uredilaMilka Bokal. Polhov Gradec,Planinsko društvo Blagajana,2010. 160 str.Od Tošča, Grmade, / čez polja, livade/ drvijo vetrovi. / Težko sopenje/ budi me iz sna. / Narašča bobnenje/ kot plima morjá. / Oknošklepeče. / V šipo udari kaplja dežja./ Na njej zatrepeče / kot solzasreče. Tako se v pesmi Nesmrtnapomlad Božidarja Pahorja predstaviPolhograjsko hribovje, kjerže trideset let deluje Planinskodruštvo Blagajana iz PolhovegaGradca. Svojih aktivnosti, ki jih nimalo, ne obešajo na veliki zvon.Zadovoljni so, če se družijo na izletihin drugih prireditvah, medsepa radi sprejmejo tudi drugeplanince iz okoliških krajev. Vzborniku po uvodni obsežni kronikiPlaninskega društva Blagajana,ki so jo pripravili urednicaMilka Bokal, predsednik StaneDvanajščak in Anica Kavčič, sledipogovor s predsednikom društva.Nato se predstavi vodniškiodsek (vodita ga Jerica in RajkoŠkrlj), ki s predsednikom in obsodelovanju Francke in HermanaRednaka organizira izlete nele po naših gorah, pač pa tudiv tujini in celo na Klimandžaro.Borut Setničar uspešno vodimarkacijski odsek. Nina Bagar jepred nekaj leti pričela s planinskimkrožkom v šoli, sedaj pa jenačelnica mladinskega odseka,kjer ji pomagata tudi SimonaPlaninc in Barbara Rednak Robič.Odsek za varstvo narave vodi Si-69