1. PDF dokument (6909 kB) - dLib.si

ORIENTACIJA V GORAHZačetna znanja orientiranja v gorah Blaž GraparFoto: Miloš MokotarSamostojni gorniki morajo poleg ostalihhribovskih veščin in znanj obvladati vsajosnovno orientacijo. Izhodišč hribovskih turponavadi ni težko najti, potem pa je trebaizbrati še pravo in primerno zahtevno pot.Bolje se lahko pripravimo na turo, če vemo,koliko višinskih metrov nas čaka in kolikšenje predviden čas hoje. Nekatere poti so slabooznačene, preseneti nas lahko slaba vidljivost– skratka, mnogo je situacij v gorah,ko se znanje orientacije izkaže za nujno.V nadaljevanju bom poskušal čim boljpraktično predstaviti veščine, potrebne zaučinkovito orientiranje v gorah. V prihodnjihštevilkah Planinskega vestnika bosta predstavljenaše dva prispevka. Skupaj bodotvorili osnovno znanje o orientaciji, ki ga odnas zahtevajo gorski tereni. Seveda pa botreba praktična znanja pridobiti v naravi, zakaj več teorije pa pogledati v ustrezno literaturo.Pomen klasičnih veščinorientiranjaDandanes nam lahko elektronski pripomočkiprecej olajšajo gibanje v naravi. GPS jepostal dostopen praktično vsakomur, natančnostin mobilnost teh naprav pa sta sepovečali, tako da že povsem ustrezajo amaterskiuporabi. Nekatere naprave in računalniškeaplikacije nam celo same predlagajoidealno pot, po kateri naj bi se gibali, če jimle povemo, kam želimo. Vendar nikoli nebodo nadomestile človeške sposobnostiselektivnega odločanja in prilagajanja različnimokoliščinam. Zato je še vedno zelopomembno, da obvladamo klasična znanjain tehnike orientiranja. Še posebno v gorah,sej so včasih nepredvidljive, njihov terenpa lahko tudi nevaren, če se nepripravljeniznajdemo na napačnem kraju.Značilnosti orientacije vgorahGore so same po sebi praviloma enostavneza orientiranje, saj je teren zelo izrazit.Doline so globoke in jasno razvidne, vrhoviizstopajo in so največkrat jasno določljivi.Vegetacija je redka. Čez gore so speljaneoznačene poti.Težavnost orientiranja se poveča, kadarzapustimo markirane poti, kadar terenpostane manj izrazit in se njegova nagubanostzmanjša. Takšne so gorske planote,na primer Komna in Pokljuka. Najboljpa orientiranje oteži slaba vidljivost. Gostavegetacija, še posebej pa megla, lahkoomeji vidljivost terena in kaj hitro selahko zgodi, da se izgubimo. Pozimi sevsemu naštetemu pridruži sneg, ki zakrijepoti in označevalne table ter upočasnihojo. V kombinaciji z meglo lahko izgubimotudi občutek za nagib terena in seznajdemo v razmerah, ki so zelo težavneza orientiranje.Tehnični pripomočkiNajpomembnejši kos opreme pri orientacijije karta. Brez nje težko hodimo po neznanemterenu. Izurjeni orientacisti si sicerlahko precejšen del terena zapomnijo obpredhodnem študiju, vendar karta še vednonosi preveč informacij, da bi jih lahko vsedržali v spominu. Poleg tega ni težka in nezasede veliko prostora, zato jo imejmo vednos seboj.Drugi pomembni del opreme je kompas.Ta naj bo čim bolj preprost, zanesljiv invzdržljiv. Orientacija je za izkušene sevedapovsem mogoča tudi brez kompasa, a ledokler je teren izrazit, vidljivost dobra in selahko orientiramo glede na položaj objektovv naravi.Velikokrat si lahko dokaj uspešno pomagamotudi z barometričnim višinomerom,pazljivi pa moramo biti na hitre spremembevremena, ki precej vplivajo na njegovotočnost.GPS ima lahko vgrajeno karto, kompasin višinomer, vendar ne more nadomestitipreglednosti tiskane karte in hitrosti terenostavnosti kompasa. Lahko pa je zelodober višinomer, če višino barometričnoizračunava. Če že uporabljamo GPS, gavedno uporabljajmo v kombinaciji s tiskanokarto. Zavedajmo pa se, da je napravaodvisna od električnih baterij in da se v strmihsoteskah ter stenah njena natančnostzaradi omejene vidljivosti satelitov precejzmanjša.V nadaljevanju se z GPS-om ne bomo večukvarjali, saj je to le naprava za orientiranje,ki ne more nadomestiti našega znanja orientacije.Omenimo le, da je lahko zelo koristnav slabi vidljivosti.Planinske karteZa orientiranje v gorah so najprimernejšeposebne planinske karte, izdelane na podlagitopografskih kart in posebej dopolnjenes planinsko vsebino (planinske koče,markirane poti itd.). V Sloveniji jih imamovečinoma v merilu 1 : 25.000 in 1 : 50.000.Primernejše so prve, saj so bolj natančnein primernejše za ”pohodno” orientacijo,še posebno če se gibljemo po brezpotju,kjer potrebujemo natančnejši prikaz tere-60