1. PDF dokument (6909 kB) - dLib.si

DOBRO JE VEDETIKdaj plačamoreševanje v gorah? Odgovore je zbral Vladimir Habjanzadnjem mesecu se je v medijih pojaviloveč vprašanj v zvezi z reševanjem vVgorah in o primerih, ko rešeni za reševanjeprejme račun. Za dodatna pojasnila smo sepozanimali pri pristojnih in pred vami je nekajodgovorov. Odgovor Planinske zveze jebolj načelen, odgovor Gorske reševalne zvezein Uprave RS za zaščito in reševanje pa senanaša na letošnji primer reševanja v Skuti.Varnost v gorahKer je Planinska zveza Slovenije najmnožičnejšaplaninska organizacija v Sloveniji, kizdružuje okoli 60.000 ljubiteljev gora, želimozainteresirani javnosti predstaviti našastališča v zvezi s to problematiko.Ob vsakem obisku gorskega sveta se jepotrebno zavedati, da je določena mera tveganjavedno prisotna. Takrat, ko pri obiskuslovenskih gora ne gre vse po načrtih, državadržavljanom krije stroške reševanja preko utečenegasistema reševanja (prometne nesreče,nesreče na morju in jezerih, nesreče v jamahipd.). Zato je mnenje Planinske zveze Slovenije,da je morebitna uvedba plačila stroškovreševanja samo za eno zvrst nesreč diskriminatornaza vse obiskovalce in ljubitelje gora.V kolikor bi država javno objavila stroške, kijih ima zdravstvena zavarovalnica z zdravljenjempoškodb, nastalih v prostem času, bi ponašem prepričanju verjetno hitro ugotovili,da problem plačevanja reševanja v gorah le nitako velik, kot ga želijo nekateri prikazati.Planinstvo je več kot le prostočasna oblikarekreacije, saj smo planinci poleg športaaktivni tudi na področju turizma, varovanjanarave, izobraževanja, gospodarstva, kultureipd., kjer smo z množičnostjo, dolgotradicijo delovanja in kakovostjo našegadela že neštetokrat dokazali, da je planinskadejavnost v splošno javno dobro in v dobrobitzdravstvenega stanja posameznikov.Zaradi tega nam je še toliko bolj nerazumljivpredlog državnih organov, da se planinstvouvrsti med nevarne športe. V kolikor bi se tapredlog uresničil, bi bili vsi ljubitelji gora obmorebitni nesreči v neenakovrednem položajuv primerjavi z ostalimi poškodovanciv drugih nesrečah, predvsem na področjuplačila dela zdravljenja in deleža bolniškeganadomestila. Glede na to, da je planinstvov vseh izraznih oblikah dostopno širokemukrogu državljanov Slovenije, ki s temohranjajo tudi dobro zdravstveno stanje,bi uvedba takšnega zakonskega določilazagotovo povzročila, da bi se državljani indržavljanke še manj gibali v naravi in bi se stem dolgoročno poslabšalo splošno zdravstvenostanje.Čeprav stroške reševanja v slovenskihgorah za svoje državljane krije država, pato še ne pomeni, da se lahko v gorah obnašamoneodgovorno in da smo neustreznousposobljeni in opremljeni. Zato morajobiti s strani države jasno določena merila,po katerih se presoja upravičenost plačilamorebitnega reševanja v ”spornih” primerih.Z razvojem tehnologije, posebno šetelekomunikacij, se je v zadnjih letih medobiskovalci gora močno povečal lažni občutekvarnosti, ker lahko v primeru nesrečeali druge nepredvidene situacije prekomobilnega telefona pokličejo na pomočgorske reševalce. Zaradi tega se je s straniposameznih obiskovalcev gora povečalatudi stopnja pripravljenosti za tveganje.Zato v Planinski zvezi Slovenije priporočamo,da se že pred odhodom temeljito pripravimona obisk gora in izberemo turo, kije primerna naši usposobljenosti. Pomembnaje ustrezna psihofizična priprava, ustrezenizbor opreme ter natančno poznavanjerazmer na območju, kamor se odpravljamo.V kolikor smo to opravili, smo na zelo dobripoti, da bo naš obisk gora varen in polnprijetnih doživetij.Seveda pa ne smemo vseh primerov, koobiskovalci gora nepoškodovani pokličejona pomoč, primerjati z izkoriščanjem tehnologijeter dobrega in predvsem brezplačnegasistema reševanja v gorah. Gore so kljubdobri predhodni pripravi lahko zelo nepredvidljivein to je verjetno izkusil že skoraj vsakobiskovalec gorskega sveta. Zato moramotovrstne primere ocenjevati tudi z vidikamorebitnih posledic, lahko tudi zelo hudih,ko se nekdo zgolj zaradi grožnje po plačilureševanja odloči, da kljub veliki stiski ne boprosil za pomoč za to usposobljenih reševalcev.Presoja teh primerov zagotovo ne morebiti plod pavšalnih ocen, posebne še, če teocene niso podane s strani strokovnjakov.Zavedati se moramo, da večina nesreč izviraiz človeka samega, zato so vsa zunanja presojanjaravnanj preveč enostavna in prepovršna,pa čeprav so dobronamerna.Glede na to, da je v Sloveniji reševanje vgorah za državljane Slovenije zagotovljenoin krito s strani države, ni potrebe, da bi biličlani planinske organizacije zavarovani tudi zaprimer reševanja v naših gorah. So pa vsi članiplaninske organizacije zavarovani za primerreševanja v tujih gorstvih, kjer je višina zavarovalnegakritja stroškov reševanja od 2.712 EURdo skoraj 8.000 EUR. Kritje je seveda odvisnotudi od višine članarine, ki je za posameznokategorijo članstva različna. Članarina v planinskiorganizaciji poleg zavarovanja za primerreševanja vključuje tudi nezgodno zavarovanjein zavarovanje odgovornosti.Paketi ugodnosti za člane planinskih organizacijpri nas in v državah Alpskega lokaso med sabo težko primerljivi, saj ponujajorazlične ugodnosti, prilagojene posameznimciljnim skupinam. Ocenjujemo, da za vrednostplačane članarine v Sloveniji vsak članprejme ugodnosti, ki so primerljive s ponudboiz tujine. Seveda je vedno možno stvari šeizboljšati, zato se bomo v Planinski zvezi Slovenijev prihajajočem zimskem času posvetilitemeljiti analizi primerljivosti članarin inzavarovanj za člane planinskih organizacij zobmočja Alp. V osrednji planinski organizacijismo že pričeli s pripravo prenove sistema članarine,ki bo stopil v veljavo leta 2012, hkratipa bomo v sodelovanju z našo zavarovalnicože za leto 2011 poskušali članom ponuditi šeugodnejše pogoje pri zavarovanjih.Na našem trgu je možno najti širok spekterzavarovanj za različne namene. Nekatere zavarovalniceponujajo zavarovanja s področjaplaninstva in alpinizma tudi za individualneosebe, a so tovrstna zavarovanja tudi zaradimajhnosti našega trga manj ugodna, kot soprimerljiva zavarovanja v sosednjih državah.Zato priporočamo vsem obiskovalcem domačihin tujih gora, da se včlanijo v planinskoorganizacijo, kjer bodo poleg obsežnihzavarovanj prejeli še številne ugodnosti, kotso popusti pri spanju v planinskih kočah vAlpah in Pirenejih, popusti pri nakupu planinskeopreme in planinskih edicij, v nekaterihprimerih pa tudi naročnino na osrednjoplaninsko revijo Planinski vestnik.V zaključku naj omenimo, da bosta Planinskazveza Slovenije in Gorska reševalnazveza Slovenije še v letošnjem letu podpisalidogovor o sodelovanju in da bosta ustanoviliskupen odbor Gore in varnost, ki boobravnaval in pripravljal skupne usmeritvena področju preventive in reševanja v gorah.S tem bosta organizaciji tako na formalnikot na vsebinski ravni močno povečalistopnjo sodelovanja in s tem skupaj zagotavljaliugodnejše pogoje za večjo varnostobiskovalcev gorskega sveta.Bojan Rotovnik, predsednik PZSPojasnilo Gorske reševalnezveze SlovenijeV mesecu oktobru, ko je bil za stroške reševanjav Skuti izstavljen račun, se je pojaviloveliko ugibanj in komentarjev na to temo. Znamenom, da bodo obiskovalci gora korektnoinformirani, da ne bo ugibanja, kdoizstavlja račune za reševanje v gorah, predvsempa z namenom, da ne bi prišlo do64