Julij - Planinski Vestnik

čemu koristi. To je pripadalo 1778. 1. padarjuWillomitzerju, ki so ga bohinjski lovci pospremilina Triglav. Ni, da se sami ne bi upalina vrh, toda zakaj bi hodili tja gor kar tako,brez koristi. Gora ni prijatelj, ker ji moraš iztrgativsak košček kruha.Prišla je nova doba in novi ljudje. V goro sonajprej pričeli riniti znanstveniki za navadnimikamni ali rastlinami, za njimi pa čudnimeščani, ki so iskali v gorah nekak mir. Smukavčev Janez, ki že dolga desetletja paseš naVelem polju in se moraš zadnja leta opreti napalico, če se hočeš zravnati in pogledati navrh Triglava, ker so te leta skrivila k tlomkot viharji star macesen, ti še veš povedati,kaj so rekli stari ljudje o prvih meščanih, kiso kar tako, za prazen nič, hodili v gore. Pase zdijo Bohinjcem še danes čudni. Hodijo sami,s palico in nahrbtnikom, tihi so in neopazni.Zjutraj zginejo iz Vodnikove koče, preden posijesonce, čeprav imajo dopust, in predenAngelca zakuri ogenj v kuhinji. Samo da ti,Janez, ne veš, da zadnji čas niso več tako tihiin skromni. Ko se vrnejo v dolino, napišejodolg članek, ki je ena sama obtožba. Obtožbaljudi, ki razgrajajo po planinskih kočah, kričijopo poteh, da si srne in gamsi lomijo noge,ko preplašeni bežijo čez drn in strn v zavetje,ter mečejo odpadle konserve in steklenice, kamorse jim zdi (tudi take, ki ti, Janez, včasihprav pridejo). V teh srditih člankih je enasama obtožba časa in teh, ki, nekontroliranirazbrzdanci, spreminjajo sveti hram gorsketišine v kričave beznice in smetišče. Veš, Janez,ti tega ne razumeš. Nekateri iz mestapotrebujemo mir, ki ga tam doli primanjkuje.Nismo vselej veseli kot ti, če v gorah srečamososeda ali človeka na sploh. Lepše je biti samin tudi meni zdajle prija občutek, da sem skorajsam od Triglava do Uskovnice. In počitekpotrebujemo, duševni in telesni počitek.Tudi jaz. Včeraj sva s spremljevalcem ves danhodila iz Radovne in vse do Bohinjskih vrafcse nama je sneg udiral do kolena ali pasu. Paje bi io še vedno bolje kot takrat, ko sem pozimisam rinil sem gor iz Voj. Ko me je prehitelanoč in sem se zgubil med grbinami, sembil presrečen, ko sem padel v megli v zapuščenobrunarico. Tedaj sem vedel, da bomostal živ. Drugo jutro sem videl, da sem lestreljaj daleč od lovske koče in tudi Vodnikovakoča ni daleč. Pa to so le še spomini.Se leto ali dve in sem gor se bomo pripeljaliz avtomobili. Tam na Kržetojci, med Malim inVelim poljem, se bo dvignil hotel, bel, razkošen,topel in ves razsvetljen. In drugi domovise bodo nagnetli naokoli kot piščetaokoli koklje. Zvečer bodo pribrzeli turisti izdoline z najnovejšimi modeli avtomobilov.Veš, Janez, ljudje potrebujejo dandanes obkoncu tedna spremembo okolja, zabavo in razvedrilo.Ce ves teden naporno delaš, se morašna koncu sprostiti. Skozi okno avta mimogredeuživaš razgled po divji naravi in o vožnji nadprepadom lahko pripoveduješ sosedu, da jeves zelen od nevoščljivosti. In pečenka in kozarčekse v gorah priležeta kot le kaj. Privenijo, da bi tudi to najzapadnejso slovensko pokrajino zajela v osvobodilni boj. Po kapitulacijiItalije je bila na Koradi pri Kobalarju ustanovljena I. soška brigada, ki je kasneje dobila imeXVII slovenska narodno osvobodilna brigada »Simon Gregorčič« (politkomisar ji je bil drSlavko Zore-Grisa). Tudi ta je oktobra 1943 šla v Beneško Slovenijo, kjer jo je novembrazajela sovražna ofenziva. Nato se je umaknila na levi breg Soče, februarja 1944 pa se je vrnilam prišla do Fojde prav na zapadni rob Beneške Slovenije. Avgusta 1944 je Gregorčičevobrigado, ko je dobila povelje, naj gre že četrtič v Beneško Slovenijo, obkolil sovražnik V bojuna Rdečem robu nad vasjo Krn je brigada imela težke izgube. Ko se je zbrala in odpočila ienovembra 1944 spet odšla v Beneško Slovenijo, kjer je imela nekaj bojev, predvsem pa jeJdelovala kulturno in politično.II. Organizacija spominskega pohodaOdbor za odkup Gregorčičeve rojstne hiše v Tolminu je v svoj program za prireditev na Vršnemane 28. avgusta t l. sprejel tudi planinski spominski pohod, »Po poteh Gregorčičeve brigade«.Sporazumno z odborom ZB v Tolminu, z odborom borcev Gregorčičeve brigade v Ljubljaniin koordinacijskim odborom primorskih PD smo se odločili, da pohod poenostavimo, saj je skorajnemogoče, da bi brigadne poti obnovili v njihovi zgodovinski resničnosti.Pohod bo potekal v treh smereh:I. Korada—Kobalar—Kambreško—Srednje—Kovačičeva planina—Foni—Vršno. To prevzamejopredvsem primorska planinska društva, vodstvo organizacije je prevzelo PD Nova Gorica.